Slovensko kmetijstvo je zaradi nižjih odkupnih cen vse bolj ogroženo, bodo s sobotnim shodom opozorili slovenski kmetje. (Foto: Bobo) Foto:
Slovensko kmetijstvo je zaradi nižjih odkupnih cen vse bolj ogroženo, bodo s sobotnim shodom opozorili slovenski kmetje. (Foto: Bobo) Foto:
Janko Arlič, kmet
"Če se nič ne spremeni, lahko komod rečemo, da je to dolgoročen propad slovenskih kmetij," je prepričan kmet Janko Arlič iz Škal pri Velenju.
tarča, banner, kmetijstvo

"Vsi vedo, da kmetje dobimo petino manj, cene v trgovinah pa rastejo. Kam gre razlika?" se sprašuje kmet Janko Arlič, podobno kot nekaj tisoč proizvajalcev mleka v državi.

Zgodbe mlekarjev po celotni državi so si na las podobne. Ob nespremenjenih stroških so v zadnjem letu odkupne cene v Sloveniji, podobno kot drugje v Uniji, padle za slabo petino, kar v praksi pomeni, da komajda pokrijejo stroške. "Za plačo ni. Tako kot bi delali zastonj, za rekreacijo," opozarja Janko Arlič iz Škal pri Velenju. Tudi zato se bo udeležil sobotnega protesta kmetov.

Protest kot pojasnilo kupcem
Kmetje ne pričakujejo pomoči države, želijo le opozoriti potrošnike, da bi radi ponudili kakovostno in cenovno dostopno slovensko blago, a so vse bolj odrinjeni s trgovskih polic. "Nismo krivi, da se v trgovini ne da dobiti slovenskega izdelka po ugodnejši ceni," trdi Arlič.

TARČA: KMEČKI PUNT ZA DOMAČO HRANO Kmetom manj, trgovcem več. Razkorak bo slovenske kmete v soboto pognal na proteste. Če glasuje z denarnico, pogosto izbere tuje, saj moto "kupujmo domače" največkrat pomeni tudi – dražje. Ali plačujemo tudi davek za razprodajo predelovalne industrije in največjega trgovca tujcem? Kaj lahko v primežu evropskih direktiv stori država? Podrobna analiza v Tarči z voditeljem Boštjanom Anžinom, v četrtek ob 20. uri na RTV SLO 1

Morajo širiti kmetije, a ne zmorejo
Na protest bo odšel tudi Andrej Golež iz Rakovca pri Šentjurju, nedavno izbran za mladega gospodarja leta. "Po študiju sem pustil razmeroma dobro plačano službo in prevzel kmetijo," pripoveduje Golež. Zdaj na kmetiji s 45 glavami živine skuša preživeti iz meseca v mesec. Ve, da bi moral posodobiti in širiti prirejo, a denarja za to ni. "Banke dajo posojilo. Vprašanje pa je, kdo ga bo vrnil pri cenah, ki veljajo. Od kod boš jemal za vračilo obrokov in svojim otrokom omogočil dostojno življenje," se sprašuje Golež.

Prehranska veriga je uničena
Glavna težava ni samo padec cene, temveč njeno nihanje, opozarjajo agrarni ekonomisti. "V prireji mleka se bo treba navaditi na ekonomske silnice. To je težko pojasniti ljudem v panogi, kjer je bil trg toliko let izoliran," pojasnjuje agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec. Ob tem je mlečna prehranska veriga v Sloveniji uničena, saj so tako osrednje mlekarne kot največji trgovci v tujih rokah. "Pomeni, da bomo izgubljali. Tako bodo kmetje, mlekarne in trgovci med seboj in drug z drugim čezmerno tekmovali," opozarja Erjavec.

Varuh za pravičnejšo delitev
Potrošnik prav nič ne občuti, da je cena mleka pri nas nižja, da je mleka v evropskem prostoru več, ker za enake izdelke plačuje enako ali več kot pred mlečno krizo, opozarja stroka. "Kot varuh spodbujam deležnike v tej mlečni verigi, da začnemo razmišljati o pravičnejši razdelitvi cene: ali z znižanjem cene za potrošnika ali z ukrepi za dvig cene na mestu predelave," poudarja dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Jure Brankovič, Tarča

Kmečki punt za domačo hrano
Kmečki punt za domačo hrano