Napoved vrha DeSUS-a, da bodo najverjetneje maja izstopili iz koalicije, saj z drugimi partnerji niso našli skupnega jezika pri oblikovanju pokojninske reforme, pa tudi sicer niso zadovoljni z razmerami, v katerih delujejo njihovi ministri, je sprožila val ugibanj, kakšno bo novo stanje na političnem prizorišču.

Zares predlaga rekonstrukcijo vlade
Stranke SD, Zares in LDS imajo namreč v parlamentu 42 glasov podpore, kar je premalo za sprejemanje potrebnih zakonov in reform. Kljub temu predsednik DZ-ja in član stranke Zares Pavel Gantar pravi, da se z odhodom DeSUS-a svet za koalicijo ni podrl, saj so takšno odločitev pričakovali, prav tako pa po njegovih besedah ni nujno, da bi opozicija v parlamentu dobila polovico glasov.

"Trije nepovezani poslanci se namreč do tega še niso opredelili, imamo pa tudi dva poslanca narodnih manjšin, ki stojita ob strani. Možnosti za konstruktivno nezaupnico so zato majhne," je dejal v Odmevih.

Sicer pa so tudi do zdaj večino zakonov sprejemali z manjšim številom glasov od 45, dodaja, saj so glasove večkrat prispevali opozicijski poslanci. "Zato vlada lahko naredi še veliko, le bolj se mora pogajati z opozicijo. Za nas je ključna težava pokojninska reforma," poudarja. Zato je Zares tudi predlagal, da bi še pred referendumom rekonstruirali vlado in s tem pokazali, da so dojemljivi za kritike zdajšnje garniture.

Žerjav: Krpanje vlade ne bo nič spremenilo
Da je pokojninska reforma res ključna za državo, je prepričan tudi predsednik opozicijskega SLS-a Radovan Žerjav, ki je prav zato predlagal, naj vlada svoj odstop veže na uspešno potrditev te reforme. "Prepričan sem, da kakršno koli krpanje, iskanje prehodnih rešitev, zamenjav, rekonstrukcij in tako naprej ne bo bistveno spremenilo kredibilnosti in javnomnenjske podpore." V to bi po besedah Gantarja privolil tudi Zares, a dvomi, da bi "volivci takšno ponudbo kupili".

"Škoda je vsakega izgubljenega dneva," je ob tem dejal Žerjav, ki si želi, da bi zaradi zapletenega političnega položaja, v katerem se je znašla država v času, ko bi bilo treba sprejemati reforme, čim prej prišlo do predčasnih volitev. Po volitvah imajo namreč po njegovih besedah nove vlade vedno vsaj 50 odstotkov javne podpore in s tako podporo se lahko sprejemajo nove reforme.

Predčasne volitve odvisne od poslancev
Po obstoječem sistemu lahko sicer najhitreje pridemo do predčasnih volitev tako, da gre predsednik vlade pred parlament in postavi vprašanje svoje zaupnice, pa pojasnjuje Miro Cerar s Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Poslanci bi o tem glasovali, in če zaupnice ne bi dobil, bi vlada padla. Če v 30 dneh državni zbor ne bi izvolil nove vlade, bi predsednik države moral razpisati predčasne volitve.

"Pravo dopušča veliko poti za reševanje situacije, zato ni problem v neki ustavni blokadi, težava je namreč v politični volji in odločitvi, kaj je najbolj smotrno za Slovenijo ta hip," je izpostavil. Če bi se torej poslanci odločili, da so predčasne volitve potrebne, bi jih lahko izvedli v treh mesecih.

A kaj takega je težko zagotoviti, odgovarja Gantar, saj bi se s tem poslanci odpovedali koncu svojega mandata. Spomnil je tudi na situacijo leta 2000, ko sta se Janez Janša in Janez Drnovšek sporazumela, da "se gre na predčasne volitve in spremembo volilnega sistema, a predsednik SDS-a ni mogel izpolniti obljube".

Zadnja Gantarjeva trditev ne drži, so v odzivu nanjo zapisali pri SDS-u. "Dogovor je zrušil vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič, ki je izjavil, da ni Boga, ki bi ga lahko prisilil, da glasuje za uzakonitev odločbe Ustavnega sodišča o večinskem sistemu."