Noveli zakonov o sodiščih in sodniški službi sta prva ukrepa iz zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu. Foto: BoBo
Noveli zakonov o sodiščih in sodniški službi sta prva ukrepa iz zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu. Foto: BoBo
Spremembe sodstva gredo naprej


Podporo obema novelama, ti bosta po napovedih pravosodnega ministrstva povečali nadzor nad delom sodišč in sodnikov, napovedali v vseh poslanskih skupinah, razen v SDS-u. Pojasnili so, da novelama ne bodo nasprotovali, podprli pa ju tudi ne bodo. So pa napovedali podporo novelama v drugi obravnavi, če bosta ustrezno popravljeni.

V razpravi o noveli zakona o sodiščih so poslanci večinoma izražali prepričanje, nekateri pa upanje, da bo izboljšala nadzor nad delovanjem sodišč. K temu naj bi pripomogla predvsem nadzorna služba, ki jo predvideva novela, in naj bi na ministrstvu za pravosodje bedela nad tem, kako posamezna sodišča izvajajo letni plan dela. Če bi omenjena služba ugotovila, da letni načrt ni izvajan tako, kot bi moral biti, pa bi lahko predlagala zamenjavo predsednika sodišča.
Pomisleki o političnem vplivu na sodniško delo
V razpravi so predvsem poslanci SD-ja izrazili pomislek nad nekaterimi pristojnostmi službe. Nekatere izmed njih bi lahko namreč politiki omogočile vplivati na delo sodnikov, so opozorili. Zato so napovedali, da bodo v nadaljnji obravnavi predlagali dopolnila, s katerimi bi natančneje določili pristojnosti službe.

Pri noveli zakona o sodniški službi pa poslanci podpirajo predvsem določbo, ki pravi, da je ministrova zahteva za službeni nadzor nad delom sodnika za predsednika sodišča zavezujoča, minister pa bi lahko v primeru, da se z ugotovitvami ne bi strinjal, zahteval tudi oceno sodniške službe.

Pri tem so sicer nekateri poslanci SDS-a ocenili, da novela prinaša nekatere dobre rešitve, a dvomijo, da jih bo ministrstvu za pravosodje uspelo v celoti uresničiti, saj dvomijo o resnih namerah koalicije pri reformi sodstva.
Za Zoisovo štipendijo športni dosežki ne bodo več dovolj
Poslanci so sprejeli tudi zakon o štipendiranju, ki mladoletnim dijakom vrača možnost za državno štipendijo. Uvaja tudi štipendijo za deficitarne poklice ter kombiniranje več vrst štipendij. Pri prošnji za Zoisove štipendije pa mladi športniki ne bodo več mogli uveljavljati le športnih dosežkov, pač pa bodo morali upravičenost do štipendije dokazovati tudi z učnim uspehom.
Po napovedi predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bodo do šolskega leta 2014/2015 vzpostavljena merila, kako Zoisove štipendije urejati v prihodnje.

Spremembe sodstva gredo naprej