"Slovensko-italijanska meja, ki se je oblikovala skozi zgodovino, je za Slovence na obeh straneh predstavljala veliko oviro. Stiki, kolikor jih je sploh lahko bilo, so bili skromni in redki. Vendar pa ste Slovenke in Slovenci iz Videmske pokrajine, prav tako tudi tisti s Tržaškega in Goriškega kljub neusmiljeni zgodovini, ki vas je preizkušala bolj kot kateri koli del slovenskega narodnega telesa, trdoživo vztrajali ter se uspešno upirali nasilju in najrazličnejšim poskusom italijanizacije," je poudaril Brglez.

Ob tem je poudaril pomen duhovščine in njenih narodnih buditeljev, njenih "Čedermacev", kot sta Peter Podreka in Ivan Trinko, ki so se postavili v bran slovenskemu jeziku in pravicam svojih ljudi v najtežjih časih.

"Slovenci iz Videmske pokrajine, prav tako tudi na drugih območjih, še vedno ne uživate v celoti vseh pravic, določenih v mednarodnih sporazumih in drugih pravnih aktih, ki imajo za cilj ohranjati, zaščititi in promovirati zgodovinsko, kulturno, etično in jezikovno identiteto ozemlja, ki ga naseljujejo pripadniki slovenske narodne skupnosti v italijanski republiki," je še opozoril predsednik državnega zbora.

Brglez se je pred osrednjo prireditvijo sešel s predstavniki slovenskih krovnih manjšinskih organizacij v Italiji, pozneje pa še z župani občin Kobarid, Tolmin in Bovec. Ti so Brgleza opozorili na več težav, s katerimi se srečujejo prebivalci zgornjega Posočja. Tolminski župan je ob tem še posebej izpostavil slabo cestno povezavo in težave zaradi zaprtja smučišča na Kaninu.

Na prireditvi so zbrane pozdravili tudi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, kobariški župan Robert Kavčič in predsednica Inštituta za slovensko kulturo v Špetru Bruna Dorbolo.

Na srečanju so tudi podelili plakete letošnjima Gujonovima nagrajencema. Za zasluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture sta jih prejela dolgoletna ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in dolgoletni urednik časopisa Dom Giorgio Banchig.

Prebivalci Posočja imajo tradicionalno dobre odnose in so tesno povezani s Slovenci iz obmejnega pasu Videmske pokrajine, kar poudarjajo tudi z organizacijo ponovoletnih srečanj. Namen srečanja je, da si ob druženju izmenjajo izkušnje ter se pogovorijo o nadaljnjem delu in sodelovanju.