Slovenija

Poudarki

  • Raziskava je tudi pokazala, da približno 15 odstotkov otrok doživlja medvrstniško nasilje vsaj enkrat tedensko
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 14 glasov Ocenite to novico!
Variabilnost znotraj družbenih skupin je večja od razliked med spoloma. Foto: EPA
Šolarji
Slovenski četrtošolci so v raziskavi bralne pismenosti v zadnjih petnajstih letih napredovali za eno leto. Foto: Pixabay

Dodaj v

Četrtošolci vse bolj bralno pismeni, a so velike razlike med bogatejšimi in revnejšimi

Razlike v bralni pismenosti se skozi leta povečujejo med družbenimi skupinami
5. december 2017 ob 16:20
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Slovenski četrtošolci so v mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS 2016 izkazali nadpovprečne rezultate. V zadnjih 15 letih pa so desetletniki tudi izjemno napredovali pri bralni pismenosti, poudarja nacionalna koordinatorka PIRLS-a za Slovenijo Marjeta Doupona.

Slovenski desetletniki so tako v 15 letih napredovali za 41 točk oziroma za eno leto. Rezultati kažejo tudi enakomeren napredek pri fantkih in deklicah. Razkorak med spoloma je še prisoten, a po besedah Douponove zanemarljiv. Današnji dosežek dečkov je sicer enak dosežkom deklic iz leta 2006, a Douponova ob tem poudarja, da je variabilnost znotraj skupin mnogo večja od razlike med spoloma.

Tako je najbolj skrb vzbujajoča ugotovitev, da se razlike v bralni pismenosti na dolgi rok povečujejo med posameznimi družbenimi skupinami. "V zadnjih 15 letih so se razlike med otroki z višjim socialnoekonomskim statusom in tistimi s slabšim socialnoekonomskim statusom povečale približno za eno tretjino. Dober kazalnik je na primer število knjig doma. Pri višjem socialnoekonomskem statusu je višji tudi bralni dosežek," je navedla Douponova.

Slabša bralna pismenost na spletu
Tako so učenke in učenci, ki imajo doma le malo knjig, v 15 letih napredovali za 33 točk, tisti, ki jih imajo doma več kot 200, pa za 49 točk. Razlika v napredku znaša 16 točk v prid otrok z višjim socialnoekonomskim statusom, je dejala. Obenem je opozorila, da imamo v Sloveniji vse možnosti za zaustavitev tega trenda, da ga postavimo na glavo in tudi tiste otroke, ki doma nimajo ustreznih materialnih virov, dobro opismenimo in jim ponudimo enake možnosti izobraževanja.

Zaradi povečanja branja prek spleta so letos v PIRLS-u prvič preverjali bralno pismenost tudi pri spletnem branju, kjer so slovenski učenci in učenke dosegli nižje rezultate kot pri klasičnem branju.

Petnajst odstotkov doživlja nasilje
Raziskava je tudi pokazala, da približno 15 odstotkov otrok doživlja medvrstniško nasilje vsaj enkrat tedensko, med njimi sta temu nasilju izpostavljeni približno dve tretjini fantov. Ti otroci so v primerjavi z drugimi otroki precej slabši bralci. Razlika se pokaže tudi pri skupinah z različnim socialnoekonomskim statusom, saj je nasilju izpostavljenih nekaj več otrok z nižjim socialnim stanjem.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je dejala, da so rezultati raziskave za Slovenijo zelo dobri, kar pa ne pomeni, da moramo biti s tem zadovoljni. Spomnila je, da smo bili opozorjeni na velik vpliv socialnoekonomskega ozadja učencev na njihove dosežke in da dosežki tistih učencev, ki dosegajo najnižje ravni bralne pismenosti, vendarle niso tako napredovali kot učenci z višjim socialnoekonomskim statusom.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
henodarling
# 05.12.2017 ob 18:13
Knjige so v slovenskih knjižnicah enako dostopne prav vsem vsem otrokom, kar je pohvalno.
Pa tudi šolske knjižnice so vsem dostopne.
Prav slovenske knjižnice so vzorno urejen in založene, dejavnosti za otroke pa bogate in pestre.
Na primer ure pravljic in še mnoge druge prireditve...Vsaj tukaj so vsi otroci izenačeni.
Tu pač socialni, oziroma materialni status ni odločujoč. Bolj morda izobrazbena raven staršev in njihove bralne navade.
Titomir
# 05.12.2017 ob 16:47
Nimaš kaj slovenski otroci so pametni.
Franc 1952
# 05.12.2017 ob 17:15
V kreativnosti? Odlični, sami bodoči politiki in ministri! Enoletniki sedijo na kahlicah, gledajo te v oči in sračkajo!:)
IndyBob
# 05.12.2017 ob 18:37
Jaz bi rekel, da se razlike naredijo bolj zato, ker v povprecju starsi iz bolje situiranih druzin tudi bolj spodbujajo svoje otroke za branje in solo na sploh. Obicajno (v povprecju) imajo pamatenejsi starsi visji ekonomski status/dohodek, in tudi pametnejse otroke. Tega se pac ne da prepreciti.
Pastafarian
# 05.12.2017 ob 18:21
No, da otroci revnejših nimajo vspodbude, še razumem, ker povprečno so tudi starši nižje izobraženi, ne pa nujno, vendar definitivno vpliva na ta rezultat... Da pa je pomanjkanje knjig problem, je pa laž, ker tudi pri meni doma niso imeli veliko oz. da bi imel po par sto knjih na polici, pa sem prebral na tisoče in tisoče knjig, najprej iz zastonjske šolske knjižnjice, nato pa iz javne, ki ima "smešno" nizko naročnino, smešno v smislu, da ne more biti cena glavni izgovor zakaj ne...

Kakor je zanemarjanje otroka v smislu nezainteresiranosti staršev, da bi ga spodbujali pri aktivnostih, je problem tudi pri tistih, ki jih forsirajo. Slednje ima sicer priročen izgovor, da je to za njihovo dobro, vendar, ali je to res? Marsikdo zabluzi, se zlomi, gleda pa se le tiste, ki uspejo, pa še marsikdo od le teh ima marsikaj za povedati o svojih starših in o omenjenemu forsiranju..

Isto kot profesionalni šport, kjer se otroke od 5leta dalje forsira, uspe jih pa le nekaj odstotkov, pa še pri teh je vprašanje koliko so si tega res želeli oz. si celo že, ko uspejo, tega dejansko želijo...
henodarling
# 05.12.2017 ob 18:14
ARE
V knjižnici so vse knjige zastonj...
Joker
# 05.12.2017 ob 18:28
To je zato, ker imamo bolj malo privatnih šol.
K_ris
# 05.12.2017 ob 18:12
@Skippy

V Sloveniji bi razlike med bogatimi in revnimi reševali z enakim kupom blaga #Butale.
Kot da ni vse drugo pomembnejše ...


In kaj je pomembnejše od tega, da bi vsem otrokom dal čim bolj enake izhodiščne možnosti?
SamoRes
# 05.12.2017 ob 16:40
@sistemc
Ker so učenci, ki imajo doma le malo knjig, v 15 letih napredovali za 33 točk, tisti, ki jih imajo doma več kot 200, pa za 49 točk, bi bilo bolj smiselno kot višati plače učiteljem gospodinjstvom podeliti bone za knjige.
makoshark
# 05.12.2017 ob 18:40
Skippy
V Sloveniji bi razlike med bogatimi in revnimi reševali z enakim kupom blaga #Butale.
Kot da ni vse drugo pomembnejše ...


K_ris
In kaj je pomembnejše od tega, da bi vsem otrokom dal čim bolj enake izhodiščne možnosti?

Staršev si ne moreš izbirati, tako da izhodišče niti približno ni enako, tudi če gene odmisliš. Nekateri starši bi rabili intenzivne tečaje, kako biti vsaj soliden starš. Materialna pomoč nekako ne reši tega (knjige so sicer zasonj, če si jih izposodiš v knjižnici), ker ne gre samo za premoženje staršev, pač pa gotovo (nisem preverjal raziskav ;) obstaja korelacija med sposobnostmi staršev in socialnoekonomskim statusom. In starši, ki so "uspeli" v družbi oz. so bolj sposobni, tudi bolje "uspevajo" pri vzgoji svojih otrok. V povprečju seveda.
SamoRes
# 05.12.2017 ob 18:38
Tim05
# 05.12.2017 ob 18:23
Pri nas še vedno šteje več sama izobrazba kot pa to kaj znaš.

To drži. Pol Slovenije je že magistrov na nekih vaških fakultetah. Za javni sektor je tako skoraj edini pogoj izobrazba, ki ti omogoči da te stric not potegne, potem pa prideš na nek urad in te gledajo kot idioti, če kaj vprašaš.
mito77
# 05.12.2017 ob 19:48
@are: naša knjižnica otroke do 18. leta včlani brezplačno. In sem na hitro pobrskal po internetu in nisem našel nobene knjižnice, kjer bi bilo drugače.

Vidim pa očitno razliko med kognitivnim (pa tudi telesnim) razvojem našega in sosedovega predšolskega otroka. Ja, ekonomsko smo bistveno bolje situirani od njih. Ampak to je vse v korelaciji tudi z izobrazbo, z delavnostjo in s tem, kaj z otrokom kdo doma počne. Medtem, ko mi listamo slikanice (take poceni iz Lidla; krasne so) in knjigice iz knjižnice, sestavljamo stolpe iz kock in obiramo sadje na vrtu, sosedje gledajo risanke, se prepirajo in brezciljno tavajo gor in dol po cesti, da mine čas. (Saj tudi mi vse to počnemo, in oni tisto naše, ampak razmerja so bistveno drugačna.)
Tim05
# 05.12.2017 ob 18:23
Torej se pamet meri po tem, koliko knjig imaš doma? Bolano! Živi se od dela in znanja. Eno brez drugega ne gre. Včasih so v skladišču pometali z nedokončano osnovno šolo, danes moraš za to imeti srednjo šolo. Res potrebuje človek 14 let šolanja za metlo? Pri nas še vedno šteje več sama izobrazba kot pa to kaj znaš. Kdaj se bomo vsaj malo približali sosednji Avstriji.
K_ris
# 05.12.2017 ob 17:59
@sistemc.

Zanimivo, da rezultate takih raziskav objavljajo vedno sočasno z zahtevami po višjih plačah in napovedmi stavk v šolstvu.

Očitno sindikalni PR deluje bolje od vladnega.


Lansko leto so bili rezultati objavljeni 6. decembra (link imaš zgoraj v okvirčku), ampak sigurno je timing letošnje objave povezan s sidnikalnimi zahtevami, kaj ne?
arhitektka
# 05.12.2017 ob 20:34
Kris, kot primer dobre prakse navajaš preventivne zdravstvene preglede. Ja, na voljo so, a verjemi, da jih manj izobraženi, revnejši, leni ali nemotivirani itn starši za svoje otroke ne izkoristijo.
Samo poglejte,kdo vozi svoje otroke vsakega pol leta preventivno k zobozdravniku (to otrokom namreč pripada). In kdo ima gnile zobe.

Razlika glede na družbeno skupino se veča zato, ker jih v OŠ ne naučijo niti osnov več! In otroci, katerih starši znamo in zmoremo (smo prisiljeni) pomagati, delamo z otroki tudi popoldne. In to ne več samo branje in poštevanko kot včasih.
ajvard
# 05.12.2017 ob 19:57
A otroci tistih staršev, ki se niso trudili, pa naj imajo slabe izhodiščne možnosti? A so morda otroci krivi zato, da se njihovi starši v življenju niso dovolj trudili?

takšna je pač realnost.
tudi nek povprečen afriški otrok ima slabše izhodišče, kot povprečen slovenski.

življenje ni pravljica.

odgovoren starš pač skuša svojim otrokom zagotoviti čimboljše možnosti.
to seveda prinaša neke odločitve in ravnanja.

ko gledam nekatere svoje sosede, ki zaslužijo približno toliko, kot jaz, in vidim, kako dnevno puščajo denar v gostilnah ali v nakupovalnih centrih, izgubim vsako željo po tem, da bi morali moji otroci deliti usodo in izhodiščne možnosti njihovih otrok.

je pač tako. nekaj je, kar je objektivno dano (Afrika/Slovenija), nekaj so odločitve staršev.

nismo vsi enaki, in vsi otroci pač posledično nimajo enakih možnosti. jbg
xes
# 05.12.2017 ob 19:24
Vidim takšne stvari vsak dan... za knjige ni in ni, tamau pa vsak mesec nove kopačke pa v dresu od ronaldota/mesija 3x na teden na trening nogometa namesto, da bi se učil,... no kdo je tu potem kriv, da je mulc polpismen?? Starši, nihče drug!!
hizli tren
# 05.12.2017 ob 16:50
Kaj pa v kreativnosti?
K_ris
# 05.12.2017 ob 19:49
@Skippy

Mislil sem, da človek z več denarja ima pač bolj raznolike in večje možnosti.

Naj spomnim, kaj si napisal prej:

kdo je bogatejši in kdo si lahko izven šole več privošči, posledično pa ima boljše ocene.


Si ali nisi trdil, da, kdor si lahko več privošči, ima boljše ocene?
ajvard
# 05.12.2017 ob 20:12
K_ris

jaz mislim, da država mora posredovati, da se premosti nek osnovni nivo primanjkljaja.
ni pa nobene potrebe po tem, da s tem pretirava. včasih imam občutek, da so ukrepi namenjeni idealu "enakosti", kar je za moj pojem zabloda.
K_ris
# 05.12.2017 ob 20:07
@makoshark

Opcij je več:
- bolj dolgoročna je vzgoja bodočih staršev (sedanjih šolajočih se otrok)
- bolj kratkoročna je več branja v šolskem kurikulumu

Če nekateri preberejo 5 knjig na leto, drugi pa 100, bodo imeli tisti s 100 prebranimi bistveno višjo bralno pismenost. Če vsi preberejo 20 knjig na leto, drugi pa 100, bo prednost tistih s 100 prebranimi knjigami bistveno manjša kot v prvem primeru.
ajvard
# 05.12.2017 ob 20:01
Seveda, odgovorna država pa čim bolje poskrbi za otroke neodgovornih staršev.

seveda. a razlike se ne da nadoknaditi, to je zgolj gašenje požara. meni je ok, da država skuša pomagati tem otrokom, odgovornih staršev pa se ne da nadomestiti z ukrepi staršev.
K_ris
# 05.12.2017 ob 19:58
@ajvard

odgovoren starš pač skuša svojim otrokom zagotoviti čimboljše možnosti.

Seveda, odgovorna država pa čim bolje poskrbi za otroke neodgovornih staršev.
bori
# 05.12.2017 ob 19:46
Da so nekatere stvari težke, je kriva gravitacija, nekatere pa naredi težke človek, čeprav so povsem preproste.
makoshark
# 05.12.2017 ob 19:38
ap72
tej pismenosti in razgledanosti današnjih otrok si ne morejo pripisati učitelji v šoli

predvsem so socialno "močnejši" otroci tisti, ki imajo neprestan dostop do interneta napram tistim socialno šibkejšim in to je glavni vzrok


Članek govori o četrtem razredu. In dvomim, da imajo četrtošolci neprestan in neomejen dostop do interneta.

Bralna pismenost otrok se je povečala, ampak to ne velja tudi za odrasle ;)
K_ris
# 05.12.2017 ob 18:56
@makoshark

Staršev si ne moreš izbirati, tako da izhodišče niti približno ni enako, tudi če gene odmisliš.

Napisal sem "čim bolj enake možnosti".

Materialna pomoč nekako ne reši tega (knjige so sicer zasonj, če si jih izposodiš v knjižnici), ker ne gre samo za premoženje staršev, pač pa gotovo (nisem preverjal raziskav ;) obstaja korelacija med sposobnostmi staršev in socialnoekonomskim statusom.


Socialnoekonomski status vključuje bistveno več od le materialnega statusa. Glavne tri dimenzije socialnoekonomskega statusa so dohodek, zaposlitev in izobrazba.
LINK
mbvana
# 05.12.2017 ob 23:27
Moj sin je v razredu, kjer so vsi fantje barabe. Ker jim rad sledi (ker pač noče fasat), je tudi on čedalje bolj barabinski. Zelo rad pa ima knjige in si jih redno izposoja v knjižnici, čeprav jih tudi doma ne manjka. Tudi sicer se rad uči. Če zraste v izobraženo barabo, bom ponosen na njega (upam :) ).

Veselje do znanja je stanje duha, ne materialnega stanja. Na državni ravni bi lahko več naredili na tem, da bi revni imeli vsaj več ponosa in optimizma, če že s financami nimajo sreče (ali znanja). Kdor je vdan v usodo, tudi svojim najbližjim ni sposoben oddajati pozitivnosti.
arhitektka
# 05.12.2017 ob 20:40
Kris, preventivne zdravstvene preglede izkoristijo, ker jih šole vozijo tja.
Kot trenutno kaže, bo tega kmalu konec, obveznost se bo prevalila na starše. Ugibamo, kako bo padel odstotek pregledanih?
makoshark
# 05.12.2017 ob 20:35
K_ris
Če brez tega otroci ne bi napredovali v naslednji razred, bi starši zelo hitro spoznali, zakaj je to pomembno. Stvari, ki so na papirju, je treba spraviti v prakso.

To, kar si napisal, niti ne drži. Ne moreš v minimalne standarde zapisati, koliko knjig mora otrok prebrati, ampak koliko mora biti otrok pismen. Po koncu prve triade mora otrok znati pisati in razumeti prebrano. Pa tudi otrok, ki padejo, je malo - in zato ne vplivajo tako bistveno na takšne raziskave.

Kot sem ti dal nasvet, pogovori se s kakšnim učiteljem razredne stopnje. Res slabi starši namreč ničesar ne spoznajo, take starše samo zanima, kako pritiskati na učitelja (na razredni stopnji predvsem čustveno), da otrok razred izdela. Obljubljajo vse mogoče, naredijo pa absolutno čisto nič, razen iskanja izgovorov, zakaj niso utegnili narediti čisto nič. Tu pa so zelo kreativni.
ajvard
# 05.12.2017 ob 20:21
Kaj pa z ukinitvijo zasebnih šol?

kako pa ukineš zasebne šole, a jih podržaviš?

poleg tega pa razumi že enkrat, javne šole so šole, ki izvajajo javno veljaven program, lahko so državne, lahko pa zasebne.
Ljubiljančan
# 05.12.2017 ob 20:13
@so velike razlike med bogatejšimi in revnejšimi

Zato pa mora šola, kolikor more, zmanjšati socialni primanjkljaj.
makoshark
# 05.12.2017 ob 20:01
K_ris
Sem mislil, da sem bil dovolj jasen že v enem od prejšnjih komentarjev:
V preteklosti smo imeli podobne primere, ko slabše situirani starši niso razumeli pomembnosti zdravstvene preventive, pa smo z ustreznimi pristopi to rešili in so zdaj otroci iz vseh socialnih slojev deležni enakega obsega preventivnih zdravstvenih pregledov.


Sem prebral. Ampak kako iz tega sledi, da bo država "zrihtala" starše. Šola je bila obvezna daleč prej, kot so bili obvezni preventivni zdravstveni pregledi. Ali če tvojo izjavo parafraziram:

Sabše situirani starši ne razumejo pomembnosti izobraževanja, čeprav je to država že davno rešila, da so vsi otroci deležni enakega obsega izobraževanja.

Pa očitno ni dovolj. Ker razlike se večajo.
K_ris
# 05.12.2017 ob 19:13
@ajvard

jaz svojim otrokom zagotavljam nadpovprečne izhodiščne možnosti.
saj zato sem vendarle delal!


A otroci tistih staršev, ki se niso trudili, pa naj imajo slabe izhodiščne možnosti? A so morda otroci krivi zato, da se njihovi starši v življenju niso dovolj trudili?
ungarn
# 05.12.2017 ob 18:59
iiii kako lepa mucica <3
QUENDI
# 05.12.2017 ob 17:28
....očitno kvalitetno javno šolstvo....za tako delo - kvalitetno - je kot v vsaki panogi, pričakovana primerna nagrada ......bodoči strokovnajaki bodo s svojim delom več kot vrnili vloženo.....samo da ne podurhajo v tujino.......
K_ris
# 05.12.2017 ob 20:47
@arhitektka

Kot trenutno kaže, bo tega kmalu konec, obveznost se bo prevalila na starše. Ugibamo, kako bo padel odstotek pregledanih?

V srednjih šolah in na fakultetah so to rešili tako, da vpis v višji letnik pogojujejo z opravljenim sistematskim pregledom. Verjamem, da se bo tudi za OŠ našla takšna rešitev, če šole ne bodo same vozile učencev k zdravniku.
makoshark
# 05.12.2017 ob 20:42
ajvard

Javna šola je državna šola po tvoje.

Zasebne šole pa lahko imajo javno veljavni program ali pa ga nimajo. Če imajo javno veljavni program, pa so lahko s koncesijo ali pa brez koncesije. Za mene nobena od teh (pri nas) ni prava javna šola. Šolski okoliši, sprejem vseh vpisanih otrok, brez selekcije ... to je javna šola.

Si dovolj brihten, da boš to znal uporabljati, če kdo drug uporablja drugačno terminologijo od tvoje ;)

Ti bom za vsak slučaj prevedel svoj komentar.

Državne šole imajo 100% financiran program. Zato se nikomur, ki vpiše otroka v državno šolo, ne dela škoda.
K_ris
# 05.12.2017 ob 20:40
@makoshark

Pa tudi otrok, ki padejo, je malo - in zato ne vplivajo tako bistveno na takšne raziskave.

Še komentar na ta del:
Če mene vprašaš, je otrok, ki padejo, precej premalo.

In s tem je povezano tudi to, kar si napisal v drugem odstavku. Neodgovorne starše bi streznilo le to, da njihov otrok že nekje na začetku OŠ ne napreduje v naslednji razred.
K_ris
# 05.12.2017 ob 20:38
@makoshark

Ne moreš v minimalne standarde zapisati, koliko knjig mora otrok prebrati, ampak koliko mora biti otrok pismen.


To je več kot dovolj. Če kot minimalni standard zahtevaš takšno raven pismenosti, ki je ni mogoče doseči s petimi prebranimi knjigami, jih bodo vsi brali več.
K_ris
# 05.12.2017 ob 20:25
@makoshark

Otroci te starosti (in mlajši) imajo za domačo nalogo, da vsak dan berejo, tako potiho kot naglas. Pa se nekaterim staršem niti s tem ne da ukvarjati. Če poznaš kakšnega razrednega učitelja, ti lahko marsikaj pove na to temo. Izgovori staršev so v rangu "saj ni res, pa je".


Če brez tega otroci ne bi napredovali v naslednji razred, bi starši zelo hitro spoznali, zakaj je to pomembno. Stvari, ki so na papirju, je treba spraviti v prakso.
makoshark
# 05.12.2017 ob 20:20
K_ris
Opcij je več:
- bolj dolgoročna je vzgoja bodočih staršev (sedanjih šolajočih se otrok)
- bolj kratkoročna je več branja v šolskem kurikulumu


Saj to oboje se v šoli tudi počne.
Odpri berilo sedanje generacije in primerjaj s svojo. Ampak če otrok noče brati doma in ga tudi starši ne motivirajo, oziroma ne zahtevajo branja, kaj potem? Otroci te starosti (in mlajši) imajo za domačo nalogo, da vsak dan berejo, tako potiho kot naglas. Pa se nekaterim staršem niti s tem ne da ukvarjati. Če poznaš kakšnega razrednega učitelja, ti lahko marsikaj pove na to temo. Izgovori staršev so v rangu "saj ni res, pa je".

Bi moral biti res optimist, da bi mislil, da se razliko da nadoknaditi. Jaz pravim, da se jo da zmanjšati. Obstajala bo pa še vedno.

Ta raziskava govori ravno obratno. Razlika se samo veča. Čeprav so vsi starši enako bombradirani glede pomembnosti izobraževanja. Še več, učitelji in šola se slabim staršem res bistveno več posvečajo kot "normalnim".
Baltzar87
# 05.12.2017 ob 20:15
Res lepa mucka na sliki ❤
K_ris
# 05.12.2017 ob 20:08
@ajvard

seveda. a razlike se ne da nadoknaditi,

Bi moral biti res optimist, da bi mislil, da se razliko da nadoknaditi. Jaz pravim, da se jo da zmanjšati. Obstajala bo pa še vedno.
makoshark
# 05.12.2017 ob 20:02
K_ris
Seveda, odgovorna država pa čim bolje poskrbi za otroke neodgovornih staršev.

Kakšen predlog? Poleg tega, kar vse že obstaja seveda.
makoshark
# 05.12.2017 ob 19:42
K_ris
A otroci tistih staršev, ki se niso trudili, pa naj imajo slabe izhodiščne možnosti? A so morda otroci krivi zato, da se njihovi starši v življenju niso dovolj trudili?

Niso otroci krivi, da imajo take starše. Starši, ki se ne trudijo v življenju, se tudi glede otrok ne trudijo. Kaj bomo torej storili s takimi starši? Vzorci se potem hitro lahko prenašajo iz generacije v generacijo.
hisnik12
# 05.12.2017 ob 18:36
@samores bi delil bone kot v jugi. =D
Lintver
# 05.12.2017 ob 17:36
Kje je zdaj tista tako opevana Finska šola?
makoshark
# 06.12.2017 ob 14:46
K_ris
Očitno se zdaj končno strinjava, da so šole pri zmanjševanju razlik vedno manj uspešne.

Saj o tej razliki je vse povedala že ta raziskava, to tvoje zgoraj zapisano je dejstvo. Naše OŠ so vedno bolj uspešne pri rezultatih pri obeh SER. Razlika med razredi pa se povečuje. Zanimivo vprašanje je, če šole ne bi imele vseh teh ukrepov, kakšna razlika bi v tem primeru bila.

Ti imaš prepričanje, da je šola "vsemogočna" in da lahko (v veliki meri) nadomesti manko disfunkcionalne družine. Moje mnenje je, da ne more (v taki meri). Brez zavzetega sodelovanja staršev pač ne gre. Mnenje opiram na vse ukrepe, ki so že sprejeti, in na tem, da je za otroka ključna osnovna celica, družina. Zanimivo bi bilo spremljati omenjen rezultat glede na število knjig v domači knjižnici. Verjetno bi šlo bolj za mešanje vzroka in posledice, oziroma za cargo-cult, če bi država sofinancirala nakup knjig tistim, ki jih nimajo.

Še en pogled. Imaš dve posodi, ena je že precej polna, druga na pol prazna. Kam boš lahko več vlil. Če je otrok podobremenjen glede na sposobnosti, je napredek lahko pač večji. Sposobnost pa ni samo genska osnova, temveč vse, kar pridobi v otroštvu, in veliko te razlike nastane prav v funkcionalni družini.

Jaz krivim tistega, ki posebne statuse precej nekritično podeljuje.

Mislim, da tega ni. Če izpolnjuješ merila, ga dobiš. Gre bolj za to, da se nekateri starši branijo posebnih statusov.

Glede tega sem že pisal v drugih temah. Učitelje bi morali imeti višje plače, ampak učitelji bi morali hkrati biti s srcem pri svojem delu in delati tudi tisto, kar presega minimalne zahtevane standarde, bi pa koristilo njihovim učencem. Brez socialnega čuta ne moreš biti dober pedagog.

S tem se strinjam. Ampak učitelja ne moreš kar spremeniti, tako kot tudi ostalih ljudi ne. Dvomim, da bi trenutni kader zaradi boljše plače tudi ustrezno bolje delal. Tisti pedagogi, ki res dobro delajo, delajo to bolj zaradi prepričanja in ne zaradi plače.

Tvoj zapis bolj velja za prihodnje generacije učiteljev; večja plača bo spodbuda bolj sposobnim dijakom, da se odločijo za pedagoški poklic.
ginza
# 06.12.2017 ob 08:46
Problem ni v tem, koliko knjig imajo doma. Knjig je dovolj tudi v knjižnicah, ki so enako dostopne vsem. Poleg tega so v SLo vsi otroci deležni več ali manj iste izobrazbe. Problem je, da revnejši verjetno svojih otrok ne spodbujajo pri učenju in branju, tako kot drugi, morda zato, ker sami tega niso nikoli bili deležni oz. se ne zavedajo pomembnosti izobrazbe, ker je sami nimajo. Tudi sama izhajam iz revne družine, starši, ki so izhajali še iz bolj revnih družin, so imeli le poklicno izobrazbo, vendar pa so me kljub temu spodbujali k učenju in branju, da sem jih v nekem trenutku močno presegla, česar so zelo veseli. Zdaj se oni učijo tudi od mene. Je pa res, da sta oba starša rada brala, mama romane, oče pa časopise. Oče je za nekoga, ki nima niti srednje izobrazbe zelo razgledan, saj stalno spremlja vse, kar se po svetu dogaja. Nekaj ti da šola, ostalo pa okolje in samoiniciativa.
K_ris
# 05.12.2017 ob 22:21
@makoshark

Čemu te to moti, je otrok kriv, če ima bogate starše.


Ni, ampak ni kriv niti tisti, ki jih nima. In če ni noben od njiju kriv, je še najbolj pravično, da začneta s čim bolj podobnega izhodiščnega položaja (ki pa bo še vedno ugodnejši za tistega z bogatejšimi starši).
Kazalo