V svojem nagovoru ob dnevu reformacije v cerkvi Primoža Trubarja je izpostavil, da je človek reformacije stopil na pot odkrivanja prve, prave krščanske vere na edinem temelju, ki je Sveto pismo.

S tem se je naučil nove samozavesti in je namesto slepega sledenja avtoritetam Cerkve začel misliti z lastno glavo - tako je reformacija vsebovala močan impulz k svobodi in razvoju mišljenja, ki je za vedno spremenil versko podobo Evrope, je poudaril.

Gonilna sila vseh drugih sprememb
Ta impulz se je do današnjega dne razvil v enega temeljev sodobne družbe: svobodo veroizpovedi in prepričanja, pravi evangeličanski škof. Pri tej veliki preobrazbi je bila verska reformacija v središču in gonilna sila vseh drugih sprememb.

"Te spremembe pa so se razvijale skozi stoletja in uveljavile versko toleranco ter človekovo svobodo in s tem njegovo odgovornost. To je načelo protestantizma, in če danes pogledamo v svet, vidimo, da najbolje funkcionirajo, tako gospodarsko kot socialno, tiste države, ki so v večini protestantske in kjer se točno ve, kaj je naloga Cerkve, kaj je naloga države in kaj naloga vsakega posameznika, ki tudi družbeno odgovorno ravna," je poudaril Filo.

Škof se je v nagovoru spomnil tudi na begunce. "Upanje in zaupanje v teh dneh v srcu nosijo tudi številni migranti in begunci, ki jih ženeta na pot do boljše prihodnosti zase in za svoje bližnje. V biblični realnosti biti Božje ljudstvo, ki zaobjema vse narode in vsem narodom oznanja evangelij, je globoki izvor dostojanstva človeškega bitja, ki ga je treba vedno spoštovati in braniti. Na nas je torej, da prvi vidimo in drugim pomagamo videti v migrantu in beguncu ne samo problem sodobnega časa, ampak brata in sestro, ki ga je treba sprejeti, spoštovati in ljubiti," je povedal Filo.

Obletnica podpisa sporazume o duhovni oskrbi
Ob tej priložnosti so se spomnili tudi 15. obletnice podpisa sporazuma med Evangeličansko cerkvijo in slovensko vlado o pravnem položaju in duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski - zbrane je nagovorila tudi namestnica vojaškega vikarja Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek.

"Zavedam se, da je naše poslanstvo danes, v teh viharnih časih, morda pomembno bolj kot kdaj koli prej. Svetovanje poveljniku v dilemah s področja etike, morale in religijskih vprašanj, stalna prisotnost med pripadniki, skrb za varovanje človekovega dostojanstva, od rojstva do smrti in po njej, so poleg aktivnosti z verskega področja naše glavne naloge," je povedala.

Tudi evangeličanska duhovnica je med drugim izrekla spoštovanje do "kolegov v uniformi, pa tudi vseh drugih, ki so se organizirano vključili v pomoč pri reševanju begunske krize".