Državni zbor bo moral o zakonu odločati še enkrat, tokrat pa bo za njegovo sprejetje potrebna večina glasov poslancev, torej 46 glasov. Predlog za vložitev veta je podprlo 29 svetnikov, med njimi tudi delodajalci, saj se, kot je dejal predsednik GZS-ja Jožko Čuk, tudi sami strinjajo s sindikati, da je določanje minimalne plače področje socialnega dialoga.

Sindikati se namreč ne strinjajo, da bi minimalno plačo določal minister za delo, družino in socialne zadeve brez njihovega soglasja.

Drobnič zgrožen nad vetom
Minister za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič je izrazil zgroženost nad odločitvijo državnega sveta. S tem je po njegovih besedah narejena škoda prav tistim socialno najšibkejšim, ki prejemajo minimalno plačo, saj bodo prikrajšani za ohranitev resnične vrednosti svojih prejemkov.

Ker se socialnim partnerjem ni uspelo pravočasno dogovoriti o višini minimalne plače, je ministrstvo pripravilo zakon, da bi prejemnikom minimalne plače zagotovili dvig prejemkov že od avgusta naprej, je dodal Drobnič.

Poslanske skupine o dopolnilih k davčni zakonodaji
Poslanske skupine koalicijskih strank se bodo s finančnim ministrstvom dogovorile o skupnih dopolnilih k davčni zakonodaji.

Stranke bodo najverjetneje predlagale popravke vladnih predlogov glede obdavčitev v kmetijstvu, povišanje neobdavčenega dela obresti s 500 na 1.000 evrov letno in povečanje olajšave za velike družine.

Razhajanja se pojavljajo pri olajšavi za upokojence, saj DeSUS vztraja pri njeni ohranitvi, je poročal Radio Slovenija. Vlada namreč meni, da bi bilo z odpravo olajšave na slabšem le 2.350 ljudi z najvišjimi pokojninami, medtem ko najmanjša koalicijska partnerica trdi, da bi ukrep prizadel 100.000 upokojencev.