Pogajanja o številnih točkah deklaracije so potekala ves dan, se nadaljevala ob slavnostni večerji v hotelih Lev in Union, potekala pa bodo še pozno v noč.

Najspornejše vprašanje je t. i. carigrajska zaveza iz leta 1999 o umiku ruskih enot iz Moldavije in Gruzije, za kar se zavzemajo predvsem ZDA, medtem ko Rusija to odločno zavrača. Zatika se tudi pri oblikovanju besedila o opazovanju volitev oziroma o vlogi Urada za demokratične ustanove in človekove prvavice (ODIHR).

Predsedujoči Ovseju, slovenski minister Dimitrij Rupel, je napovedal tudi posebno izjavo o Kosovu, vendar je njeno sprejetje vse manj verjetno. Če ponoči kompromisa ne bodo dosegli, se bodo pogajanja nadaljevala tudi med torkovim dopoldanskim plenarnim zasedanjem.

Uradni začetek zasedanja
Plenarno zasedanje organizacije se je začelo z nagovorom predsedujočega organizaciji, slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je uvodoma opozoril na pomen sprejetih odločitev na vrhu. Dejal je, da bodo sprejete smernice začrtale usmeritve Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v prihodnjem desetletju, izostrile žarišče organizacije in

povečale njene zmogljivosti na področjih, kjer ima dodano vrednost. Kot zgled je navedel zmogljivost organizacije, da se spopade z novimi izzivi, kot so migracije, integracije, organiziran kriminal in varnost na mejah.

Govor Drnovška in Janše
Zbrane predstavnike 55 članic Ovseja, 11 povabljenih držav ter številnih drugih organizacij sta nagovorila tudi predsednik države Janez Drnovšek in premier Janez Janša. Drnovšek je poudaril pomen in vlogo organizacije v preteklih 30 letih in dejal, da že samo ime organizacije pove njeno bistvo. "To je varnost, ki je najpomembnejše, kar državljani potrebujejo."

Govoru slovenskega zunanjega ministra, ki tudi vodi uvodni del zasedanja, ter pozdravnim nagovorom predsednika Drnovška in premierja Janše, so sledili govori delegacij posameznih članic. Vrstni red govorcev je izžreban, se pa lahko posamezne države dvostransko dogovorijo za zamenjavo termina.

EU obljublja pomoč
Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero Waldner je dejala, da je krepitev varnosti smisel Ovseja, njegova dodana vrednost pa je v njegovem prispevku k varnosti ljudi. Komisarka je napovedala, da bo EU naprej krepil delo Ovseja z vsemi svojimi zunanjepolitičnimi instrumenti in finančno podporo.

Nastopi številnih ministrov
Britanski minister za človekove pravice Ian Pearson in novi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier sta se zavzela za uresničevanje t. i. zavez iz Carigrada, ki predvidevajo umik ruskih enot iz Gruzije in Pridnestrja. Španski minister Miguel Angel Moratinos je dejal, da mora biti Ovse učinkovit za vse članice, francoski minister Phillippe Souste Blazy se je zavzel za reforme organizacije in predlagal možnost večletnega proračuna, avstrijska ministrica Ursula Plassnik pa je napovedala, da se bo prihodnje leto v času predsedovanja EU-ja Avstrija zavzemala za okrepljeno sodelovanje med Unijo in Ovsejem.

Oster ton Lavrova
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zbranim povedal, da se njegova država zavzema za korenite reforme organizacije, ki mora postati demokratičnejša, učinkovitejša in pomembnejša za vse sodelujoče. Med drugim bi morala dobiti mednarodnopravni status, potrebno pa bi bilo tudi omejiti avtonomijo Urada Ovseja za demokratične ustanove in človekove pravice. Zavzel se je tudi za jasnejša pravila glede opazovanja volitev.

Burns proti korenitim reformam
Vodja ameriške delegacije, podsekretar Nicholas Burns, je med govorom Rusijo pozval k uresničitvi t. i. carigrajskih zavez iz leta 1999 o umiku ruskih sil iz Gruzije in Moldavije. Čeprav ZDA pozdravljajo dogovor med Rusijo in Gruzijo o umiku ruskih sil iz te države, pa obžalujejo, da podoben napredek ni bil dosežen z Moldavijo.

Burns se je med drugim zavzel tudi za krepitev Ovseja, še posebej na področju opazovanja volitev. Dejal je, da se ZDA zavzemajo za izboljšanje dela organizacije, po njegovem mnenju pa ta ne potrebuje popravila, saj ni pokvarjena.

Brez Riceove in Strawa
Na vrh je prišlo kar 40 zunanjih ministrov, udeležbo pa sta odpovedala ameriška ministrica Condoleezza Rice, nadomešča jo podsekretar Nicholas Burns, in britanski minister Jack Straw, namesto katerega je prišel minister za človekove pravice Ian Pearson.