Ustava je kot zakonodajno telo opredelila državni zbor (DZ), ki ga sestavljajo poslanci državljanov Slovenije. Prve volitve po novem volilnem sistemu so bile leta 1992, druge 1996, tretje 2000, četrte pa leta 2004.

Sestava
DZ šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem. Posebej so v DZ-ju predstavljeni tudi pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki jim ne glede na število njihovih pripadnikov pripada po eno poslansko mesto.

Poslanec svojo funkcijo opravlja poklicno, zaradi česar ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Mandatna doba poslanca je štiri leta, teči pa začne s prvo sejo DZ-ja, ko se tudi konča mandat prejšnjim poslancem.

Pristojnosti
DZ opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. V okviru zakonodajne funkcije sprejema spremembe ustave, zakone in druge splošne akte, svoj poslovnik, državni proračun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendum. V okviru volilne funkcije voli ter imenuje in razrešuje predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike DZ-ja, sodnike ustavnega sodišča in sodnike, guvernerja centralne banke in člane računskega sodišča. V okviru svoje nadzorne funkcije DZ med drugim odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici in nezaupnici vladi in odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.

Vodstvo
Poslanci na tajnih volitvah z večino glasov vseh poslancev izvolijo predsednika DZ-ja, ki mora v vsakem primeru biti eden izmed njih. Temeljna naloga predsednika je sklicevanje in vodenje sej ter sodelovanje z drugimi državnimi organi. Poleg predsednika poslanci izvolijo še največ tri podpredsednike, ki pomagajo predsedniku pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Kabinet predsednika DZ-ja pomaga predsedniku pri izvajanju njegovih nalog, sestavljajo pa ga šef kabineta in svetovalci. Generalni sekretar pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej, skrbi za objavljanje zakonov in drugih aktov ter vodi strokovne, administrativne in tehnične službe. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega DZ-ja. Kolegij predsednika je posvetovalno telo predsednika, ki ima pomemben vliv na delovanje DZ-ja. Poleg predsednika v njem sedijo še podpredsedniki, vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanska in madžarske skupnosti.

Delovna telesa
Zaradi lažjega in preglednejšega dela poslancev so v DZ-ju ustanovljeni parlamentarni odbori in komisije (t.i. delovna telesa), ki so sestavljeni iz poslancev različnih strank. Njihova naloga je, da pred vsako odločitvijo v parlamentu preučijo vsako zadevo, o kateri odloča parlament, zavzamejo do nje stališče, dajejo pripombe in usmeritve in s tem pomagajo poslancem pri njihovi odločitvi. Parlamentarni odbori so praviloma stalni in pristojni za enaka področja, za katera so ustanovljena v vladi ministrstva, medtem ko komisije opravljajo nekatere posebne naloge.

Pri izbiri predsednikov in podpredsednikov delovnih teles se praviloma upošteva, da pripadajo te funkcije poslancem iz različnih poslanskih skupin, medtem ko vodilne funkcije v delovnih telesih, ki opravljajo nadzor nad varnostno-informativnimi in obveščevalnimi službami in v delovnem telesu, ki obravnava vprašanje nadzora državnega proračuna in financ, pripadajo predstavnikom opozicijskih poslanskih skupin.

Poslanske skupine
Poslanske skupine so skupine poslancev, ki pripadajo praviloma isti stranki. V njih se obravnavajo zadeve, o katerih se odloča v parlamentu, zavzema stališča do njih in daje usmeritve poslancem za glasovanje. Poslovnik DZ-ja določa, da je poslanec lahko član le ene poslanske skupine, najmanjše število poslancev za njeno ustanovitev pa je tri. Vodja poslanske skupine sodeluje v kolegiju predsednika DZ-ja pri organizaciji dela, pri pripravah na seje in pri drugih zadevah, ki se nanašajo na delovanje DZ-ja.

Način dela in odločanja državnega zbora
Poslovnik DZ-ja loči pomladansko zasedanje, ki traja od 10. januarja do 30. julija, ter jesensko zasedanje, ki traja od 10. septembra do 20. decembra. V okviru tega potekajo dalj časa trajajoča redna zasedanja, ki v ustavi niso časovno določena in jih sklicuje predsednik DZ-ja. Ta ima pravico sklicati tudi izredno zasedanje, ki pa poteka zunaj rednih zasedanj. To mora storiti na zahtevo četrtine poslancev ali predsednika republike.

DZ sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev, razen če je za sprejetje posameznih odločitev predpisano drugače. Svoje odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov, pri čemer pa se ne upoštevajo poslanci, ki so se vzdržali glasovanja. Za določene odločitve je predpisana zahtevnejša večina, in sicer se predsednik vlade voli z večino vseh poslancev, z enako večino se pri ponovnem odločanju sprejema vsak zakon, za katerega državni svet zahteva, naj državni zbor o njem spet odloča. Z dvetretjinsko večino navzočih poslancev se sprejemata poslovnik DZ-ja in zakon o referendumu, največja stopnja soglasja pa je potrebna za sprejetje zakona o volitvah v državni zbor in za sprejetje akta o spremembi ustave, in sicer dvetretjinska večina vseh poslancev.

Zakonodajni postopek
V Sloveniji lahko zakon predlagajo vlada, vsak poslanec, državni svet in najmanj pet tisoč volivcev. Sprejemanje zakona v DZ-ju poteka v treh stopnjah ali fazah, kar omogoča, da je odločitev o zakonu čim bolj pretehtana. Te faze se delijo na prvo obravnavo, kjer se opravi samo splošna razprava o predlogu zakona, drugo obravnavo, kjer DZ razpravlja najprej o vsakem členu zakona in končno še o naslovu zakona, ter tretja obravnava, na koncu katere se o predlogu zakona tudi glasuje.

Poleg rednega zakonodajnega postopka poznamo tudi hitri zakonodajni postopek, ki se uporablja izjemoma in le takrat, kadar je treba na hitro sprejeti zakon zaradi izrednih potreb države. Hitri postopek se od rednega razlikuje po tem, da dopušča združitev vseh treh faz v samo eno, ki se opravi na isti seji. Gre torej za časovno združitev faz, ne pa tudi vsebinsko.

Pravice in dolžnosti poslanca
Poslanec ima podobne pravice in dolžnosti kot drugi nosilci javnih funkcij, pri tem pa uživa poslansko imuniteto, ki je najširša oblika imunitete v Sloveniji. Tako ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah DZ-ja ali njegovih teles. Njegova temeljna pravica je, da z glasovanjem sodeluje pri odločanju v DZ-ju in sam ali v sodelovanju z drugimi poslanci predlaga odločitve, ki jih sprejema DZ.

Tako ima skupaj še z najmanj devetimi poslanci pravico vložiti predlog za izvolitev novega predsednika vlade, sprožiti interpelacijo o delu vlade ali o delu katerega od njenih ministrov. Skupaj še z najmanj 19 poslanci ima pravico vložiti predlog za začetek postopka za spremembo ustave, skupaj z najmanj 29 poslanci pa ima pravico zahtevati, da DZ razpiše ustavnorevizijski in zakonodajni referendum ali odredi parlamentarno preiskavo. Poleg tega ima pravico dati poslanske pobude in postaviti poslanska vprašanja vladi ali posameznemu ministru.

Državni svet
Državni svet je organ, ki je izrazito povezan z zakonodajno funkcijo državnega zbora in zaseda v mali dvorani parlamenta. Sestavlja ga 40 članov iz vrst delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev, predstavnikov negospodarskih dejavnosti in predstavnikov lokalnih interesov, izvoljenih za pet let. Njihova funkcija je nezdružljiva s funkcijo poslanca, po ustavi pa jim je zagotovljena enaka imuniteta kot poslancem.

V odnosu do DZ-ja ima državni svet iniciativno, suspenzivno in svetovalno funkcijo, vendar pa nima pravice sprejemati zakonov niti drugih splošnih aktov. Njegov največji vpliv na odločitve DZ-ja je pravica do odložilnega veta, saj lahko zahteva, da DZ še enkrat odloča o zakonu, ki ga je sicer že sprejel. Pri ponovnem glasovanju o istem zakonu lahko DZ zakon sprejme le z večino glasov vseh poslancev.

Imenovanje predsednika vlade
Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov DZ. Ta na predlog predsednika republike, ki se mora prej posvetovati z vodji poslanskih skupin, voli novega predsednika vlade. Kandidata za predsednika vlade mora predsednik republike predlagati DZ-ju najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora, ta pa mora volitve izvesti najkasneje 7 dni po prejetju predloga kandidata.

Predsednik vlade je izvoljen z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru pa mora predsednik republike v štirinajstih dneh predlagati znova istega ali drugega kandidata, lahko pa kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če tudi v tem primeru ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.

Imenovanje ministrov
Predsednik vlade mora najkasneje petnajst dni po svoji izvolitvi DZ-ju predlagati imenovanje ministrov, vsak kandidat za ministra pa se predstavi delovnemu telesu DZ-ja z istega delovnega področja, kakor je področje ministrstva, za katero je predlagan. Poslanci nato glasujejo o vseh ministrih naenkrat (t.i. lista ministrov). Če lista ni izvoljena, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov. Če tudi ta lista ne dobi zadostne podpore, lahko predsednik vlade predlaga, da se o vsakem kandidatu z liste glasuje posebej.