Parlamentarno komisijo, ki preiskuje prodajo državnega premoženja v Kadu in Sodu, je namreč zanimalo, zakaj je uprava Leka leta 2002 tako podpirala prodajo družbe švicarskemu farmacevtskemu podjetju.

Dragonja je še pojasnil, da političnih pritiskov ni bilo, za prodajo pa so se odločili, ker so se želeli razširiti na ameriški trg. Lek je želel postati del vodilne farmacevtske družbe generičnega profila po svetu, je še pojasnil Dragonja.

Razlog za prodajo je tudi poslabšanje pogojev poslovanja na domačem trgu. Dragonja je spomnil, da je Slovenija takrat vstopala v Nato in zaradi tega v pogajanjih popuščala ZDA na področju intelektualne lastnine.Končna prevzemna cena za delnice Leka je bila 105.000 takratnih tolarjev, ob pogajanjih pa ni bilo ugotovljenih pomembnejših nepravilnosti, vezanih na zlorabo notranjih informacij, je pojasnil Dragonja.

Cenitvena hiša delnico Leka najprej ocenila na 65.000 SIT, pozneje na več kot 107.000 SIT
Predsednik komisije Branko Marinič pa Dragonji posredoval podatke londonske podružnice japonske cenitvene družbe Nomura, ki sta jo v času prevzemanja Leka najela Kad in Sod. Ocene Nomure kažejo, da bi lahko cena delnice znašala od 107.000 do 126.000 tolarjev, skupaj s prevzemno premijo pa bi delničarji lahko iztržili 142.000 SIT, Marinič je zato dejal, da grob izračun kaže, da je bil Lek prodan pod ceno.

Dragonja je ob tem odvrnil, da je bila cenitev izdelana za utrditev pogajalskih izhodišč Kada in Soda z Novartisom. Sam te cenitve ni videl, spomnil pa je, da je Nomura maja 2002, še pred objavo Novartisove namere za prevzem, ki je bila objavljena avgusta istega leta, delnico Leka ocenil na 65.000 tolarjev.