Vendar je ta denar namenjen predvsem pravni zaščiti socialno šibkih državljanov, za MMC opozarja predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Roman Završek ob razrezu stroškov, porabljenih za brezplačno pravno pomoč (BPP) od leta 2008 do vključno 2011. Podatke so MMC-ju poslali z ministrstva za pravosodje in javno upravo in jih objavljamo v spodnji tabeli.

"Zneski, izplačani okrožnim sodiščem, se zaradi osebnih stečajev nenehno povečujejo. V osebnih stečajih je sodišče država. Sodišče, ki je odobravalo brezplačno pravno pomoč v osebnih stečajih, je predlagateljem odobrilo za 3.000 evrov predujma za stroške in objavo stečajnega postopka. To je tisto, kar je izpraznilo blagajno BPP-ja," pojasnjuje Završek in poziva: "Osebne stečaje je treba izpustiti iz brezplačne pravne pomoči, da bi šla tistim, ki jo dejansko potrebujejo, in ne tistim, ki so zagrešili napake v poslovanju," poudarja Završek.

BPP tistim, ki po družinskem članu zaslužijo do 520 evrov
Sistem BPP sicer ureja zakon o brezplačni pravni pomoči, ki upošteva socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje sicer te pravice ne bi mogla uresničiti. BPP odobri sodišče, mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po Zakonu o uravnoteženju javnih financ znaša 260 evrov, njegov dvakratnik pa 520 evrov, so za MMC pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.

Največ zapuščin, razvez, preživnin ...
OZS danes organizira dan odvetniške pravne pomoči, v kateri sodeluje najmanj 615 odvetnikov, namenjena pa je pomoči vsem socialno šibkim, ne glede na finančni cenzus, ki si sicer ne upajo prečkati praga odvetniških pisarn.

"Ljudem pomagamo v tisti prvi fazi 'diagnoze' njihovega problema, ki je pogosto ključen pri tem, kako preprečiti spor, saj jim morda sploh ni treba iti na sodišče," še pojasnjuje Završek. Na podlagi izkušenj iz lanskega leta, ko so prvič izvedli podobno akcijo, ugotavljajo, da največ ljudi potrebuje nasvete glede zapuščin, razvez, preživnin, vprašanj s področja delovnega prava in stvarnopravnih razmerij.

"Ob obletnici ustanovitve zbornice želimo dokazati, da odvetnikom ni vseeno, kaj se okoli nas dogaja. in da smo solidarni," dodaja Završek, ki v tem trenutku še ne ve, koliko ljudi se je letos obrnilo na njegove kolege. Lani jih je bilo okrog 3500.

"Odvetniki kreditiramo državo"
Veliko odvetnikov tudi sicer ponuja BPP, a za svoje delo (pravočasno) ne dobi nagrade in povrnjenih stroškov, opozarjajo v OZS-ju. "Država bodisi ne izdaja sklepov, s katerimi priznava stroškov, ali pa, ko stroške prizna, ne plačuje računov, odvetniki pa jih plačujemo in imamo davčna bremena," pravi Završek in opozarja: "Odvetniki kreditiramo državo."

Višina odvetniške nagrade za storitve BPP se odvetnikom odmerja na podlagi zakona o odvetniški tarifi, upravičeni so tudi do povrnitve do 50 odstotkov stroškov, ne pa do stroškov zastopanja. Toda denar največkrat dobijo z enoletnim zamikom, opozarjajo na OZS-ju.

Zato je OZS še leta 2010 ministrstvu za pravosodje predlagal spremembo tarife, saj sedanja ne velja oziroma se uporablja do sprejetja nove, za katero, kljub večkratnim pozivom, ni in ni soglasja. Kot pravi Završek, tarifa ne predvideva vseh opravil, je nepregledna in neuravnovešena.

Za odziv in dodatna pojasnila smo zaprosili tudi ministrstvo za pravosodje, a nam niso poslali odgovorov niti o tem, koliko sredstev država dolguje odvetnikom za BPP ter ali nameravajo popraviti postopke BPP-ja. "Velikokrat se zgodi, da so primeri že zastarani, že na prvi pogled neutemeljeni ali pa stranke zahtevajo nerazumno visoke zneske za odškodnino, kar ni namen BPP-ja," sklene Završek.

Saša Banjanac Lubej

Vir za tabelo: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo RS