Državni svetniki so imeli različna stališča. Nekateri, tudi Šuštaršič, so Zormanu očitali pavšalne obtožbe o lažeh in korupciji, drugi so se zavzeli za to, da se razkrije podatke o visokih izplačilih vodstvu Športne loterije in odpravninah. Foto: BoBo
Državni svetniki so imeli različna stališča. Nekateri, tudi Šuštaršič, so Zormanu očitali pavšalne obtožbe o lažeh in korupciji, drugi so se zavzeli za to, da se razkrije podatke o visokih izplačilih vodstvu Športne loterije in odpravninah. Foto: BoBo

Po noveli zakona bi sprostili trg športnih stav, ki jih v Sloveniji zdaj prireja Športna loterija. Skupina svetnikov, ki je predlagala veto, s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem, meni, da spremenjena ureditev na področju športnih stav ne bo prinesla napovedanih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo.

"Neizogibna posledica odprtja trga stav je dvig skladov za dobitke, kar posledično pomeni manj koncesijskih dajatev. Sprejeti zakon pomeni preveliko tveganje, da bi se porušil sistem dolgoročnega in stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij," so navedli nasprotniki novele zakona.

Predlagatelj novele, poslanec SMC-ja Branko Zorman, pa predlagateljem veta očita, da ponavljajo stališča monopolista na področju športnih stav Športne loterije, ki da so zavajajoča in namenjena temu, da bi se ohranilo sedanje stanje. Dodal je, da so bili v zadnjih mesecih, odkar je vložil predlog novele, priča "pritisku na politiko, pristranske in neobjektivne članke v kupljenih medijih, koruptivne povezave med uradniki na ministrstvu za finance in interesno skupino, zasebnim podjetjem Športna loterija".

Ker po Zormanovih besedah 80 odstotkov slovenskih igralcev športnih stav igra v tujini, je zavrnil tudi očitke o tem, da bi se z novelo zakona v različne sklade od koncesnin steklo manj denarja. Bolj odprt trg naj bi privabil slovenske igralce, da igrajo doma, saj bi se povišali tudi skladi z dobitki.

Veto na zakon o nepremičninskem posredovanju
Prvopodpisani v skupini predlagateljev veta na zakon o nepremičninskem posredovanju, Mitja Gorenšček, meni, da bi zakon negativno vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami in poslabšal pogoje poslovanja nepremičninskih družb. Podpisnikom se nepotrebno zdi tudi to, da je zakon odpravil obvezno dodatno usposabljanje za nepremičninske posrednike, saj je nepremičninska stroka prav zaradi tega v zadnjih letih napredovala, je dejal Gorenšček.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je med razlogi za sprejetje novega zakona navedla trenutno nezadostno varovanje interesa potrošnikov in tudi pomanjkanje pravne varnosti nepremičninskih družb. Novosti pa bi zakon med drugim prinesel tudi glede obveznosti nepremičninskih družb pri ugotavljanju dejanskega stanja nepremičnine.

Veto so svetniki podprli z veliko večino. DZ bo moral tako o tem zakonu kot tudi o noveli zakona o igrah na srečo odločati ponovno, tokrat bo za sprejetje potrebna absolutna večina, 46 glasov.

Veto na novelo zakona o kmetijstvu ni bil sprejet
Državni svet pa je s sedmimi glasovi za in 23 proti zavrnil predlog za odložilni veto na novelo zakona o kmetijstvu. Predlagatelji veta so očitali, da je zakon ustavno sporen in da uvaja novo prekarno obliko dela, saj uvaja začasno ali občasno delo v kmetijstvu, ki pomeni odmik od podjemnih pogodb.

Večina svetnikov pa je menila, da bo pomagal preprečevati nepoštene prakse v verigi s hrano in kmetom olajšal sezonska dela. Zakon po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo Tanje Strniša ureja odnos med ekonomsko bistveno močnejšo stranjo (trgovci) in šibkejšo stranjo (kmetje, dobavitelji).