Po noveli bodo do brezplačnega šolskega kosila upravičeni tako otroci družin iz prvega kot tudi iz drugega in tretjega dohodninskega razreda. Gre za družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače.

Predlog, ki ga je v parlamentarni postopek vložil ZL, je večinoma naletel na odobravanje poslancev, so pa poslanci zavrnili amandma, po katerem bi novela veljala že s 1. januarjem. Z ministrstva so namreč sporočili, da šole potrebujejo določen čas za prilagoditev novemu sistemu. Upravičenci pa bodo o tem obveščeni hkrati z odločbo o otroškem dodatku. Kot je za TV Dnevnik poročala Petra Prešeren, bo šolsko kosilo za več kot 30.000 osnovnošolcev, ki živijo v revščini, postalo brezplačno s februarjem.

Druga obravnava za uporabo električnih paralizatorjev
Poslanci so s 53 glasovi za in 15 proti sklenili, da je predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim policistom omogoča tudi uporabo električnih paralizatorjev, primeren za drugo obravnavo.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ob predstavitvi zakona povedala, da je temeljna dolžnost policije varovanje ljudi in države. Da pa bi lahko to nalogo opravljali učinkovito, policisti po njenem mnenju potrebujejo ustrezna pooblastila. Pritrdili so ji v SMC-ju, DeSUS-u, NSi-ju in delno v SD-ju, kjer imajo nekateri predvsem pomisleke v povezavi z možnostjo množičnega zbiranja in obdelave osebnih podatkov.

V SDS-u menijo, da je vrsta stvari povezana s temeljnimi človekovimi pravicami v zakonu pomanjkljivo opredeljena in kot taka najverjetneje neustavna. Nepovezani poslanci so zaskrbljeni predvsem z vidika zlorab okrepljenega nadzora. V ZL-ju pa menijo, da predlog prinaša več represije, nadzora in posega v človekove pravice.

Že prihodnje leto 15 paralizatorjev?
V policiji želijo s paralizatorjem zapolniti vrzel med uporabo palice in strelnim orožjem. V ta namen bi že prihodnje leto kupili 15, leta 2018 pa 25 tovrstnih naprav. Električne paralizatorje so sicer policijski specialci poskusno uporabljali že pred leti, vendar se takratna ministrica Katarina Kresal zanje ni odločila. A dejstvo je, da jih v Evropi poleg Slovenije za zdaj ne uporablja le še Ciper.

Med ukrepe, ki posegajo na področje temeljnih človekovih pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, spada tudi samodejno preverjanje registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa. Policija s tem sistemom brez ustavljanja vozila ugotavlja, ali je v registru ukradenih vozil, ali ima nameščene ukradene registrske tablice, ali je vozilu potekla registracija ali zavarovanje, ali je lastnik med iskanimi osebami ali brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Je pa ukrep dobil zeleno luč informacijskega pooblaščenca šele z rešitvijo, da se bodo tako zbrani podatki takoj izbrisali in policija ne bo hranila evidence.

Zakon bo omogočal tudi, da policija uporabi vojaško oborožitev, vozila in opremo ob morebitnih ekstremnih oblikah terorizma. Zaradi boja proti terorizmu pa bo dobila tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih. Novela naj bi uredila še hrambo profilov odvzetih vzorcev DNK, uvedla podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti in dovoljevala prekinitev potovanja v primerih, ko se v vozilih, s katerim skupina organizirano potuje na športno prireditev, najdejo pirotehnični izdelki.

Le en glas proti za nadaljnjo obravnavo zakona o osebni asistenci
Poslanci so s 70 glasovi za in enim glasom proti odločili, da je predlog zakona o osebni asistenci primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog, ki ga je v obravnavo vložil NSi, omogoča osebno asistenco invalidom, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju dejavnosti za samostojno osebno in družinsko življenje. Vlada predlogu ne nasprotuje, opozarja pa, da je treba opredeliti finančne posledice zakona.

Manj uspešen pa je bil drugi zakonski predlog NSi-ja, in sicer predlog za dopolnitev zakona o bančništvu. NSi je s spremembami predlagal, da se odgovornim za nadpovprečni delež slabih kreditov prepreči delo v nadzornem svetu ali upravi banke. Predlogu sta nasprotovali tako Banka Slovenije kot tudi vlada, medtem ko je Evropska centralna banka v okviru posvetovanja izpostavila, da je predlagana rešitev nesorazmerna glede na cilj.

Določena zahtevana stopnja znanja slovenščine v zdravstvu
Poslanci so s 56 glasovi za in 12 proti sprejeli novelo določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnosti, katere temeljni cilj je uskladitev s pravnim redom EU-ja. Novela tako prinaša minimalne pogoje usposobljenosti za poklice diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, magister farmacije, zdravnik in doktor dentalne medicine. Določa tudi stopnjo znanja slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce, ki delajo v Sloveniji.

Štirje SDS-ovi predlogi končali zakonodajno pot
Poslanci so izglasovali, da se štirje zakonski predlogi, ki jih je v parlamentarni postopek vložil SDS, zavržejo. Zakonodajni postopek se je končal za predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, katere namen je bil sprememba delitve denarja iz koncesijskih dajatev od študentskega dela. Koalicijski poslanci so ob tem dejali, da je novela nepotrebna, saj je v pripravi nov zakon o skupnosti študentov.

Poslanci so zavrnili tudi predlog za dopolnitev zakona o dedovanju, s katerim bi se centralni register oporok prenesel z notarske zbornice na vrhovno sodišče. Poslanci so zavrnili tudi nadaljnjo obravnavo predloga intervencijskega zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok. Vlada namreč meni, da je škodo mogoče odpraviti z že veljavno zakonodajo.

Rdečo luč pa so poslanci prižgali tudi predlogu novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Predlagatelji so z zakonom želeli v postopkih izkopavanja vojnih grobišč določiti navzočnost organov odkrivanja in pregona ter preiskovalnega sodnika. Obstoječi zakon po mnenju SDS-a ta grobišča izvzema iz sistema kazenskega prava in jih prepušča odločitvi komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.