Sindikati se sicer s številnimi predlogi vlade strinjajo, moti pa jih redefinicija odpovedi iz nesposobnosti. Foto: BoBo
Sindikati se sicer s številnimi predlogi vlade strinjajo, moti pa jih redefinicija odpovedi iz nesposobnosti. Foto: BoBo

Vlada je pripravila predloge sprememb zakona o delovnih razmerjih, zakona o urejanju trga in zakona o inšpekciji dela, ki bodo kmalu v javni obravnavi. Predlogi so bili že med nastajanjem predmet pogajanj med socialnimi partnerji, njihov glavni cilj pa je, tako ministrica za delo Anja Kopač Mrak, "naslavljanje prekarnosti".

Predvideno je obrnjeno dokazno breme ob domnevnem obstoju delovnega razmerja (delodajalec bi moral dokazovati, da ne obstaja). Inšpektor bi lahko po novem v primerih, ko se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo, delodajalcu odredil, da temu delavcu ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Ministrica je ob tem dejala, da sveženj zakonodaje daje prednost delavcem.

Sindikate moti odpoved iz nesposobnosti
Sindikati se v tem delu z vladnimi predlogi strinjajo, nezaupljivi pa so do predloga o redefiniciji odpovedi iz nesposobnosti, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Po njegovem mnenju je največja težava, da predlog vnaša nekatere pojme, ki jih je mogoče "zlorabiti".

Po trenutnem predlogu ministrstva bi bil lahko razlog za odpoved iz nesposobnosti, poleg že zdaj določenega neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela, ki jih določa zakon ali drugi predpisi, tudi "ravnanje ali sposobnost delavca", zaradi katere ne izpolnjuje oz. ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja.

Ministrica: Predlog ne gre na škodo delavcev
Da je ta definicija potrebna dodatnih pojasnil, se strinja tudi predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana Čerin, ki je poudarila, da se bodo o tem vprašanju še pogajali. V zbornici se sicer zavzemajo za to, da se reši vprašanje tistih delavcev, ki "v času delovnega razmerja zaradi nekih trajnih zdravstvenih sprememb ne morejo več opravljati svojega dela".

Ministrica je dejala, da so predlog pripravili na podlagi prakse sodišč in na podlagi pregleda mednarodnih aktov. Dejala je, da ne gre za predlog, ki bi šel absolutno v škodo delavcev oziroma da bi jih delodajalec po mili volji odpuščal. "Nihče si ne želi, da so delavci, ki ne želijo opravljati svojega dela, del delovnega procesa, ker ga motijo. S tega vidika je treba razumeti delodajalce," je dejala ministrica.

Delodajalci ločeno poslali svoje predloge
Na seji je od delodajalskih organizacij sodelovala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Kot je povedal njen predsednik Branko Meh, so pričakovali korenitejše spremembe: "Znova smo priča nekemu popravku." Predlogi po njegovih besedah prinašajo določene izboljšave, niso pa še to, kar bi si želeli. V OZS-ju se zavzemajo za večjo prožnost in poenostavitve pri zaposlovanju in odpuščanju.

Združenje delodajalcev Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije se seje nista udeležila. Združenje delodajalcev je sicer ločeno posredovalo predloge za novo reformo, kjer predlagajo rešitve v smeri, ki bi delodajalcem omogočile fleksibilno in varno upravljanje delovnih razmerij.