ZDUS je zakonodajni postopek začel z legitimnostjo podpisov volivk in volivcev. Škarje in platno pa imajo v rokah poslanci, ki lahko zakon zavrnejo, preuredijo z dopolnili ali pa sprejmejo takšnega, kot je. Foto: BoBo
ZDUS je zakonodajni postopek začel z legitimnostjo podpisov volivk in volivcev. Škarje in platno pa imajo v rokah poslanci, ki lahko zakon zavrnejo, preuredijo z dopolnili ali pa sprejmejo takšnega, kot je. Foto: BoBo

Kot je povedal podpredsednik ZDUS-a Anton Donko, so zakon vložili na pobudo številnih upokojencev, ki so kar nekaj let spodbujali k temu, da bi prišlo do večjega vpliva volivcev na podelitev poslanskih mandatov. Zato so tudi predlog novele zakona vložili pod geslom S spremembo zakona do odločilnega glasu volivca, s tem geslom so tudi nagovarjali volivce k oddaji glasu podpore, je pojasnil Donko.

Predlagajo, da bi polovico poslancev volili po obstoječem sistemu, v katere prevladuje nekakšna "strankarska matematika", polovico pa na način neposrednih večinskih volitev, je osnovno rešitev povzela pravna svetovalka ZDUS-a, Branka Kastelic. Na vprašanje, ali so že preverjali podporo takšni rešitvi med poslanci, pa je Donko pojasnil, da sta o tem potekala tudi dva posveta v državnem svetu, kamor so bili vabljeni tudi poslanci.

Kot pravi Donko, predvidevajo, da stranke in poslanci temu niso preveč naklonjeni. Novi zakon namreč ponuja takšno rešitev, da se bodo tudi stranke morale zelo potruditi, da bodo nastopile s kakovostnimi kandidati, saj bo drugače več glasov lahko dobil, recimo, neki nestrankarski kandidat.

"Sive lise, ko 200.000 ljudi nima poslanca"
Donko je pri tem opozoril, da bi z njihovim predlogom preprečili "sive lise, ko 200.000 ljudi nima nobenega poslanca", v vsakem volilnem okraju bi bil namreč izvoljen vsaj en poslanec.

En volivec, dva glasova
Temeljni namen predloga novele zakona o volitvah je zagotoviti vsakemu volivcu dva glasova. S prvim glasom bi volil poslanca iz svojega volilnega okraja, z drugim pa bi izbral politično stranko, ki naj sestavi vlado.

V DZ-ju bi bilo po predlogu zakona neposredno izvoljenih 44 poslancev, iz vsakega volilnega okraja po eden. Še 44 mandatov naj bi bilo podeljenih kandidatom z list političnih strank, toda tudi tu bi morale stranke upoštevati število glasov, ki bi jih dobil posamezen kandidat, oz. preferenčni glas.