Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je vstajenjsko mašo s procesijo vodil v ljubljanski stolnici, v pridigi pa je poudaril, da je praznovanje velike noči smiselno le, "če veruješ, da je Jezus Kristus vstal". "Če namreč v njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine," je opozoril. Zore je v pridigi poudaril tudi pomen upanja. Velika noč namreč po njegovih besedah govori, da bo ljubezen zmagala in da bo Bog končni zmagovalec nad vsem.

Poudaril je tudi potrebo, da ljudje vedo, kje je grob njihovih bližnjih, enako kot se je Jezusovim bližnjim zdelo pomembno, da vedo, kje je Jezusovo truplo.

"Če namreč bližnji nimajo groba, če ne vedo zanj ali ga ne poznajo, ne morejo nikjer jokati solz žalosti, ne morejo nikjer stopati po poti žalovanja za pokojnim. Zato imeti grob ni samo temeljna zahteva našega pietetnega odnosa do pokojnih, ampak je tudi temeljna zahteva našega sočutnega odnosa do žalujočih," je opozoril.

Spomnil se je tudi novega mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla, ki bo vodenje nadškofije prevzel 26. aprila. S Cviklovim imenovanjem se po njegovi oceni začenja nova obdobje v duhovnem poslanstvu mariborske nadškofije.

Lipovšek: Trenutne tegobe niso zadnja beseda
Pomen upanja je v pridigi poudaril tudi administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek, ki je vstajenjsko procesijo z mašo vodil v svoji matični, celjski škofiji. Velika noč po njegovih besedah prinaša sporočilo, "da vse stiske in negotovosti sedanjega časa, ki jih srečujemo doma in po svetu, niso zadnja beseda".

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan pa je mašo s procesijo daroval v novomeški stolnici. Tudi on je spomnil, da bi bilo brez Jezusovega vstajenja krščanstvo prazno, "Cerkev pa pomilovanja vredna družba ljudi, ki varajo sebe in druge, ker oznanjajo nekaj, kar ne obstaja".

Velika noč po njegovih besedah prinaša življenje, a to življenje po njegovih besedah veliko ljudi niti ne zanima. Obstaja celo sum, da jih priteguje smrt, je dejal, ob tem pa opozoril na usihanje življenja, padanje števila rojstev, samomore in "poveličevanje sterilne spolne svobode brez volje po resničnem dajanju življenja".

Kljub temu po besedah Glavana velika noč prinaša zagotovilo za večno življenje, zato je vernike pozval, naj sejejo življenjski optimizem.

Filo: Zmaga Jezusa nad smrtjo je osrednja
Evangeličanski škof Geza Filo pa je med bogoslužjem, ki ga je vodil v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, poudaril, da je namen velikonočnega praznovanja, da velika noč spremeni tudi vernike.

"V tej verni zavesti, da se je Jezus zaradi naših grehov za nas kot velikonočno žrtveno Jagnje na križu daroval, temelji naša vera in naše zaupanje in naša vedrina. Sredi vseh bolezni in nesreč, sredi vse grešne človeške bede smemo gojiti trdno vero in upanje, kajti Jezusova velikonočna zmaga nad grehom in smrtjo je in ostaja središče in smer vse naše zgodovine. Iz Božje zmagovite ljubezni vse izhaja in prihaja k njej in se vse usmerja," je poudaril.

Ob tem je dodal,da "usoda človeka ni zaprt ali zasut grob, torej smrt, ampak vstajenje in življenje. Smrt kot meja časa našega zemeljskega bivanja ni konec, ampak začetek novega načina življenja, ki je v Bogu".

Kristjani po svetu praznujejo njihov največji praznik
Kristjani po vsem svetu danes praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, ob katerem se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja. Praznovanje velike noči se je začelo že s sobotnimi vigilijami oz. bedenji, danes pa se nadaljuje z vstajenjskimi procesijami in velikonočnim zajtrkom.

V cerkvah so zjutraj potekale vstajenjske procesije z mašami, pri katerih je vse usmerjeno v praznovanje Jezusovega vstajenja. Pri tem je najpogostejši vzklik "aleluja", ki pomeni "slavite Boga". Kristjani verujejo, da je Jezus po smrti na križu vstal od mrtvih in tako vsem odprl pot v večno življenje.

Družina se zbere ob velikonočnem zajtrku
Na velikonočno jutro se verniki in številni drugi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku in jedo jedi, ki so jih dan prej nesli k blagoslovu. Najpogosteje so to kruh, meso, pirhi in hren, vsaka jed pa ima svojo simboliko.

Veliko noč katoliški in evangeličanski verniki praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja po navadi praznujejo na drug datum. Letos jo bodo praznovali 12. aprila.