Za praznik so po slovenskih cerkvah ali v njihovi okolici značilne procesije, ki jih ponekod pripravljajo tudi na prvo nedeljo po prazniku. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Za praznik so po slovenskih cerkvah ali v njihovi okolici značilne procesije, ki jih ponekod pripravljajo tudi na prvo nedeljo po prazniku. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi nima stalnega datuma, saj je povezan z veliko nočjo - verniki ga praznujejo 11 dni po binkoštih, ki jih praznujejo 50 dni po veliki noči. Za praznik so po slovenskih cerkvah ali v njihovi okolici značilne procesije, ki jih ponekod pripravljajo tudi na prvo nedeljo po prazniku.

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena, izhaja pa iz svetopisemskega izročila, po katerem je Jezus pri zadnji večerji z učenci kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Obhajanje evharistije, s katero se spominjajo zadnje večerje, je tako od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov.

Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi je v Katoliški Cerkvi zapovedan praznik, v nekaterih državah, denimo v Avstriji in na Hrvaškem, pa je tudi dela prost dan.