Vrh koalicije se bo pred sejo vlade skušal dokončno uskladiti o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja. Foto: BoBo
Vrh koalicije se bo pred sejo vlade skušal dokončno uskladiti o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja. Foto: BoBo

Predlogi so prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki.

Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman o davčnem prestrukturiranju, ki je le začetek
Protest javni sektor 2016
Sindikati javnega sektorja zahtevajo nadaljevanje pogajanj. Foto: BoBo/Borut Živulović
Koalicija strnjena za mini davčno reformo
Koalicija potrdila davčno prestrukturiranje


Še pred sejo vlade se je koalicija dogovorila glede zakonskih predlogov za izvedbo davčnega prestrukturiranja. Finančno ministrstvo pa bo zakonske predloge dalo v javno obravnavo. Pri dohodnini bodo razbremenjeni nižji in srednji razred ter nagrade za uspešnost, ohranja se 50-odstotni razred. Davek od dohodka pravnih oseb bo višji za dve odstotni točki.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman je povedala, da rešitev zadeva tako razbremenitev najnižjih dohodkovnih skupin v skupnem znesku približno pet milijonov evrov, razbremenitev na dohodninski lestvici v skupnem obsegu okrog 55 oz. 56 milijonov evrov in razbremenitev nagrad za uspešnost oz. božničnic v obsegu približno 45 milijonov evrov.

50-odstotni razred ostaja
Koalicija se je na koncu usklajevala glede višine obremenitve najvišjega dohodninskega razreda in se po njenih besedah strinjala, da ohrani 50-odstotni dohodninski razred. "Vendar smo razbremenitev, ki je bila predvidena zanj v znesku dobre štiri milijone evrov, namenili za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače, torej za povišanje dohodkovnega razreda med 34- in 39-odstotno dohodninsko stopnjo," je pojasnila.

Pri pridobivanju proračunskih prihodkov predlagajo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa olajšave, predvsem investicijska olajšava ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni. "Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni," je izpostavila državna sekretarka.

Po njenih besedah so ti predlogi "prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki".

Drugi Mramorjev poskus
Gre za drugi poskus izvedbe t. i. mini davčne reforme, potem ko je finančni minister Dušan Mramor s prvim predlogom konec preteklega leta naletel na odpor gospodarstvenikov.

Tudi drugi poskus predlogov, razbremenitev na področju dohodnine in pri obdavčitvi izplačil za poslovno uspešnost v zameno za dvoodstotni dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, je vzbudil nasprotovanje dela gospodarstva in sindikatov.

Na ministrstvu za finance so prejšnji teden zapisali, da se bo koalicijsko usklajevanje davčnega svežnja nadaljevalo in končalo danes, še ta teden pa naj bi šli zakoni tudi v javno obravnavo.

Pogajanja z javnim sektorjem
Vlada je sprejela sklepe glede nadaljevanja pogajanj s sindikati javnega sektorja in naložila pogajalski skupini, da dodatne možnosti išče v okviru dogovorjenih davčnih sprememb.
Te bodo z razbremenitvami delavcev lahko že v letu 2017 prinesle kar nekaj odstotkov višje neto plače, je po seji vlade povedal minister Boris Koprivnikar.

Sindikatom bodo, kot napoveduje minister za javno upravo, še danes poslali predlog oz. sklepe vlade. Z njimi so v stiku in se dogovarjajo, kdaj se bodo ponovno sestali, po Koprivnikarjevih besedah bo to morda že v ponedeljek.

Hitrost rasti mase plač
Ob tem so v sporočilu po seji vlade pojasnili, da je vlada v protipredlogu, ki ga je podala na prejšnjem pogajalskem srečanju s sindikati, pristala na zgodnejšo sprostitev regresa; namesto v letu 2019 leto prej. Zaradi ustavnih norm uravnoteženja javnih financ na srednji rok in izvajanja fiskalnega pravila pa dodatnega predloga, ki bi imel večje finančne učinke, ne more podati.

Zato predlaga, da se pogajanja nadaljujejo v skladu z izhodiščem, da rast mase stroškov dela v javnem sektorju za najmanj 1,5 odstotne točke zaostaja za nominalno rastjo BDP-ja, kot izhaja iz pomladne napovedi Umarja. Vlada pa oblikuje protipredlog, "v skladu s katerim se z ukrepi davčnega prestrukturiranja v letu 2017 zagotovi višje neto plače tudi v javnem sektorju".

Sindikati so nadaljevanje pogajanj zahtevali tudi s protesti.



Predlogi so prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki.

Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman o davčnem prestrukturiranju, ki je le začetek
Koalicija strnjena za mini davčno reformo
Koalicija potrdila davčno prestrukturiranje