Komisija je na podlagi poročil vseh 59 registriranih lobistov ugotovila, da jih je lani lobiralo 19, za svoje storitve pa so skupaj prejeli 200 tisoč evrov. Glede na posamezne zneske so prejeli od manj kot tisoč do več 10 tisoč evrov, je povedal namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik.

Poročila oddali tudi lobirani
Komisija je prejela tudi poročilo 129 lobirancev o lobističnih stikih. Primerjava poročil je pokazala, da se ta v 16 primerih ne skladajo, zato jih še preverja. Če bo komisija ugotovila nepravilnosti, bo zoper tiste, ki se zakona o lobiranju niso držali, sprožila prekrškovne postopke.

Med tremi najpogostejšimi področji lobiranja so gospodarstvo, avdiovizualni mediji in energetika. Razlog za lobiranje na področju avdiovizualnih medijev naj bi bil zakon o medijih, je pojasnil Praprotnik. Lobisti so se največkrat "najavili" pri poslancih SD-ja in LDS-a, glede na ministrstva pa so največ lobirali na gospodarskem in finančnem. Pri tem so najpogosteje lobirali pri ministrih in državnih sekretarjih, redkeje pa pri drugih javnih uslužbencih, kot so direktorji direktoratov in generalni sekretarji ministrstev.

Nadzor zaradi zakona o poroštvu
Komisija je zaradi lobiranja v letu 2011 uvedla tudi dva nadzorna postopka. Eden se je nanašal na zakon o poroštvu za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, kjer je komisija ugotovila, da je nadzor nad tem, kako se lobisti gibljejo po parlamentu, zelo slab.

Lobisti so namreč napovedali obisk pri enem poslancu, nato pa obiskali tudi druge, je dejal Praprotnik in dodal, da "prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, kako je zakon prišel v parlament". "Izkazalo se je tudi, da je predlog zakona do neke mere nastal v Holdingu slovenskih elektrarn, ki je ta zakon tudi potreboval."

Lobiral kar lokalni podjetnik
V drugem primeru nadzora je šlo za podeljevanje igralniške koncesije za igralnico, ki naj bi jo zgradili v občini Šempeter Vrtojba. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je družba, ki je želela postaviti igralnico za lobiranje, pri občinskih svetnikih najela lokalnega podjetnika, ki ni registriran lobist. Občinski svet je nato res izdal soglasje za igralnico, nihče izmed 12 lobiranih svetnikov pa lobiranja ni prijavil. Zato bodo prejeli opomin komisije, je dejal Praprotnik.

Komisija sicer ocenjuje, da se stanje na področju lobiranja v Sloveniji izboljšuje, zakonodaja na tem področju pa ostaja na srednji ravni. Zato si bo prizadevala za njeno izboljšavo.