Slepi in slabovidni ob dnevu bele palice opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo. Foto: EPA
Slepi in slabovidni ob dnevu bele palice opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo. Foto: EPA
Dan slepih so razglasili že leta 1970. Foto: RTV SLO

Medobčinska društva Zveze društev slepih in slabovidnih so ob tem dnevu po vsej državi pripravila številne dejavnosti.

V slovensko krovno organizacijo slepih, ki letos praznuje 85. obletnico obstoja, je vključenih več kot 3.600 ljudi s hujšimi težavami z vidom. Od teh je 2.200 slepih. V Sloveniji ima resno okvaro vida od 30.000 do 40.000 ljudi.

Palica kot pomoč in opozorilo
15. oktober je za mednarodni dan bele palice leta 1970 razglasila
mednarodna zveza slepih. Bela palica je po vsem svetu priznana kot simbol slepote. Palica je obenem tudi zelo pomemben pripomoček, ki slepi osebi zagotavlja varno hojo, saj z njeno uporabo slepi in slabovidni prepoznavajo ključne predmete v okolju, ovire, strukture tal, vzpetine itd. Sočasno je palica najočitnejši znak, da je njen lastnik slep ali slaboviden in ima s tem posebne potrebe in pravice.

Palica prihaja iz Velike Britanije
Bela palica se je kot predhodnica sodobne bele palice pojavila po prvi svetovni vojni. Mladi britanski glasbenik in fotograf James Biggs, ki je oslepel leta 1921, se je namreč domislil, da bi svojo palico pobarval v belo, saj bi bil s tem bolje viden v prometu, kadar bo prečkal cesto. Bela palica se je počasi uveljavila, vse več držav pa je v zvezi z njeno uporabo pri hoji sprejelo ustrezne predpise, s katerimi so jo označili kot znak slepote.