V skladu s sklepom vlade z začetka lanskega decembra bodo morali naročniki v državni upravi javna naročila blaga široke potrošnje ali storitev od začetka leta oddajati na elektronski dražbi. Izjema so naročila, za katera so prejeli le eno primerno in sprejemljivo ponudbo ali zgolj neprimerne ponudbe.

Elektronska dražba je posebna metoda oddaje javnega naročila, ki se uporabi v primeru, da naročnik ne prejme nobene sprejemljive ponudbe oz. takrat, ko oceni, da bi lahko z uporabo obratne elektronske dražbe dosegel večjo gospodarnost javnega naročanja. Izvajal se bo tako, da ponudniki po javnem odpiranju ponudb tekmujejo med seboj za pridobitev javnega naročila, s tem ko nižajo vrednost prvotno predložene ponudbe oz. ponudbe iz prejšnjega kroga dražbe.

Tovrstne dražbe so primerne predvsem za oddajo javnih naročil, za katera je mogoče natančno opredeliti tehnične specifikacije in ki niso posebej prilagojena potrebam posameznega naročnika, to je zlasti za blago široke potrošnje oziroma blago s polic in storitve, ki niso intelektualne narave.

Med takšna naročila sodijo na primer naročanje elektronske pisarniške opreme, vozil, prehrambenih izdelkov in potrošnega materiala, licenc za programsko opremo, najema medijskega prostora za oglaševanje, storitev čiščenja, storitev popravil in vzdrževanja, storitev tiskanja ipd.

Vlada si s tem obeta pomembne prihranke javnih sredstev. V okviru priprave rebalansa proračuna za leto 2015 je finančni minister Dušan Mramor izračunal, da bi lahko elektronske dražbe skupaj s centralizacijo javnega naročanja v zdravstvu prinesle na letni ravni za 80,5 milijona evrov prihrankov.

Na ministrstvu za javno upravo so denimo lani jeseni na elektronski obratni dražbi za najem Ethernet in IP VPN komunikacijske povezave z zniževanjem cene dveh ponudnikov dosegli prihranek v višini skoraj 36 odstotkov glede na prvotno ceno.