Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 29 glasov Ocenite to novico!
Žiga Turk
Minister se je dotaknil odnosa s sindikatom Sviza, ki "ne zamudi nobene priložnosti, da bi poslabšal vzdušje pogajalcev, ki se trudijo doreči socialni sporazum. Vse s ciljem politične promocije sindikalnega vodstva, zavlačevanja pogajanj in ohranjanja statusa quo." Foto: BoBo
       Z demoniziranjem zasebnega šolstva sta začela del politike in sindikat, povzema pa vsak, ki bi rad javno pozornost, tudi Akademski zbor mariborske fakultete za matematiko in naravoslovje. Risanje sovražnika v zasebnih fakultetah je cenena demagogija, ki spominja na iskanje razrednega sovražnika iz nekih drugih časov.       
 Minister Žiga Turk
Branimir Štrukelj
Turk se je nato ob dejstvo, da so »sindikat in celo nekateri intelektualci z zasmehovanjem zavrnili trditev, da pričakujem rešitve tudi od najpametnejšega, najbolj ustvarjalnega dela populacije. Od koga naj država pričakuje sodelovanje, če ne od intelektualcev, od znanstvenikov, od ekonomistov?« Foto: MMC RTV SLO
       Rešitev večine problemov znanosti in visokega šolstva stane približno toliko kot popravki pri izrednih pokojninah, kaj bodo popravljali, pa je politična odločitev, ki ni moja.       
 Minister Žiga Turk

Dodaj v

Minister Turk: Javni zavodi za denar linčajo ministra, zasebni iščejo notranje rezerve

Zasebno šolstvo demonizirajo sindikati in politika
18. julij 2012 ob 12:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je na novinarski konferenci odločno zavrnil nekatere obtožbe, ki se v javnosti pojavljajo o visokem šolstvu v zadnjih dneh.

»Zlonamerni so tisti, ki izjavo, da na univerzah dela cvet slovenske inteligence, označujejo kot cinično,« je poudaril minister in dodal, da dekanja Fakultete za matematiko in naravoslovje mariborske univerze ne govori resnice, ko pravi, da država uničuje javno šolstvo na račun zasebnega, pa tudi, da sindikat Sviza ne govori resnice, ko pravi, da minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ni nič naredil.

V zvezi z odnosi med javnim in zasebnim visokim šolstvom je minister Turk dejal, da vsi varčevalni ukrepi na natanko enak način, do evra in odstotka enako prizadenejo javno in zasebno izobraževanje. »Zasebno šolstvo sta začela demonizirati del politike in sindikat, povzema pa vsak, ki bi rad javno pozornost, tudi Akademski zbor mariborske fakultete za matematiko in naravoslovje. Risanje sovražnika v zasebnih fakultetah je cenena demagogija, ki spominja na iskanje razrednega sovražnika iz nekih drugih časov,« je dejal minister dr. Turk, ki je tudi dodal, da je edina razlika med javnim in zasebnim v tem, da od zasebnih šol in zavodov ni javnega linča ministra, da bi dobili več denarja, ampak se očitno zasebniki, tako kot vsako normalno gospodarstvo, ukvarjajo z iskanjem notranjih rezerv.

Glede na finančne težave nekaterih fakultet mariborske univerze je minister Turk pojasnil, da država financira univerze po dvanajstinah in da nobena še ni dobila niti evra manj. Zvračanja krivde za težave Fakultete za naravoslovje in matematiko na ministra danes, preden je kaka univerza dobila en sam evro manj, »postavlja ali dvom o osnovni človeški korektnosti teh ljudi ali o njihovi opravilni sposobnosti.« Na notranjo delitev denarja med fakultete namreč ministrstvo nima prav nobenega vpliva. Obstaja nekaj podatkov, ki dokazujejo, da je bil FMN v preteklosti podhranjen, pa tudi podatki, da ima zelo razdrobljene študije, veliko smeri, malo študentov. Vsekakor ministrstvo nima vzvoda, da bi se s tem spoprijelo. »Smo pa v okviru razmišljanja o novem zakonu o financiranju visokega šolstva pripravljeni prisluhniti predlogom, da bi programe in fakultete financiralo ministrstvo, ampak samo če bi bila to res prevladujoča želja akademske skupnosti. Jaz si želim, da bi bilo visoko šolstvo to sposobno urejati v okviru svoje avtonomije,« je dejal minister, ki je še pohvalil vodstvo univerze v Mariboru, da je varčevalne ukrepe začelo izvajati takoj in da ne čakajo na september, ko se bodo sredstva res zmanjšala. Minister Turk je ponovil pripravljenost na dialog: »Moja vrata in poštni predal ostajajo odprti za vse predloge, ki bi univerzam varčevanje olajšal, žal znotraj danih finančnih okvirjev.«

Edini argument sindikatov: "V znanju je moč?"
V nadaljevanju se je minister dotaknil odnosa s sindikatom Sviza, ki »ne zamudi nobene priložnosti, da bi poslabšal vzdušje pogajalcev, ki se trudijo doreči socialni sporazum. Vse s ciljem politične promocije sindikalnega vodstva, zavlačevanja pogajanj in ohranjanja statusa quo.« Po ministrovih besedah za ta status quo v šolstvu država nima denarja, lahko pa »skupaj s sindikati dosežemo pametne rešitve z minimalnimi posledicami za delovna mesta učiteljev. Brez njih bo težje. Zadeva je zelo preprosta. Če nam bo sindikat prišel nasproti s svojimi stališči, se bom lažje pogajal z ministrom za finance za denar.« Minister je tu dodal, da je »nemogoče zagovarjati del javnega sektorja, ki zase govori, da je edini pomemben, in za katerega sindikat vztraja, da bi moral za čim več denarja čim manj delati.« Prav ta brezidejnost – da poleg argumenta »v znanju je moč« - ne znajo povedati nič drugega - je za ministra zelo slabo pogajalsko izhodišče. »V resnih državah sindikati z resnimi predlogi prispevajo k rešitvi resnih problemov, naš pa vse naokrog poziva k tiščanju glave v pesek, je še opozoril Turk.

Minister Turk se je nato obregnil ob dejstvo, da so »sindikat in celo nekateri intelektualci z zasmehovanjem zavrnili trditev, da pričakujem rešitve tudi od najpametnejšega, najbolj ustvarjalnega dela populacije. Od koga naj država pričakuje sodelovanje, če ne od intelektualcev, od znanstvenikov, od ekonomistov?« Minister je ob tem vprašanju še poudaril, da od intelektualnega vrha naroda pričakuje, da bodo najbolje razumeli, da smo v krizi in da bodo iskali rešitve, namesto tega pa sliši samo skandiranje po več denarja. »To sem mislil iskreno. Res verjamem, da so to najpametnejši, najbolj iznajdljivi, najbolj podjetni. Sem eden izmed njih. Če to ni res, me lahko obtožite naivnosti, ne pa cinizma,« je poudaril minister in dodal: »Če to ni res, me skrbi, kaj je rezultat preteklih vlaganj v izobraževanje. Ostajam pa prepričan, da to je res in da tiha večina dela natanko to: išče rezerve, se reorganizira, išče dodatne vire. Te spoštujem in se jim zahvaljujem.«

Minister je tudi zavrnil trditev sindikatov, da za svoj resor ni naredil ničesar. Pojasnil je, da je prvotni predlog zakona za uravnoteženje javnih financ za celih 250 milijonov evrov večje krčenje proračuna ministrstva, v zadnji fazi pogajanj pa je minister Šušteršič zagotovil še dodatnih 20 milijonov evrov za visoko šolstvo in znanost, za kar mu je minister Turk hvaležen. V sklepni fazi pogajanj je obstajal predlog, da bi za 1 odstotek dodatno znižali plače in tako zagotovili dodatna sredstva za visoko šolstvo in znanost, vendar sindikat tega predloga ni izpostavil na pogajanjih o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Minister je tudi poudaril, da smo v nasprotju z začetnimi predlogi ohranili Javno agencijo za knjigo in Filmski center, zagotovili neokrnjena finančna sredstva za pripravo športnikov na olimpijske igre in razmeroma razumno rešili vprašanje avtorskih pogodb.

Ob koncu je minister potrdil, kar je že dejal, da bo postavil vprašanje financiranja visokega šolstva, če bi prišlo do rahljanja ZUJF-a. »Rešitev večine problemov znanosti in visokega šolstva stane približno toliko kot popravki pri izrednih pokojninah, kaj bodo popravljali, pa je politična odločitev, ki ni moja,« je še poudaril.

L. D.
Prijavi napako
Komentarji
severna zvezda
# 18.07.2012 ob 13:00
Država danes financira skupaj dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov, kar deset od teh, večinoma gre za člane ali simpatizerje SDS, je koncesijo dobilo na razpisih pod prvo Janševo vlado.

............... pregled vsega s*anja, četudi v ''osovraženi'' Mladini (15. 6. 2012), ampak, o tem se ne sme govoriti širše v medijih, razen ko Rončević nabija v tri krasne ...... a Žigec?!............

Novomeška zgodba
Verjetno niti ni naključje, da je novomeška univerza prav ta mesec naredila še zadnji korak do svoje ustanovitve. Njen idejni oče je namreč dr. Borut Rončević, ki od aprila vodi direktorat za visoko šolstvo in znanost na superministrstvu pod Žigo Turkom. Prav Rončević pa je bil tisti, ki je z namenom ustanovitve novomeške univerze ustanovil in vodil tamkajšnjo univerzitetno središče, pri čemer je bil že takrat, v času prve Janševe vlade, deležen izredne politične podpore. Leta 2006 mu je namreč uspelo z ostalimi privrženci ali člani SDS, kot je dr. Matej Makarovič, ustanoviti zasebno Fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ), tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 pa še edino javno, samostojno in z državnim proračunom podprto Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu. To so, kot se še spominja kasnejši državni sekretar na visokošolskem ministrstvu dr. József Györkös, ustanovili tako, da so v pomanjkanju lastnega programa uporabili že leta 2007 akreditiran program informatika v sodobni družbi zasebne FUDŠ. Na obeh omenjenih fakultetah Rončević tudi predava in obe fakulteti sta sedaj partnerici novomeškega univerzitetnega središča.
Omenjeni primer je le eden izmed množice podobnih, ki smo jim bili priča v času prve Janševe vlade, ko je bilo ustanovljenih največ zasebnih visokošolskih zavodov po osamosvojitvi. Država danes financira skupaj dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov, kar deset od teh pa je koncesijo dobilo na razpisu leta 2006 ali 2007. Kljub dobro propagiranemu stališču tedanjega ministra Jureta Zupana, da je treba spodbujati predvsem tehniške vede, se je število študentov v zasebnih zavodih s koncesijo povečalo z okrog 3000 na skupaj 11 tisoč predvsem na račun družboslovnih programov, ki so jih zasebniki najlažje ustanovili. V času vlade Boruta Pahorja je parlament maja leta 2011 zato tudi sprejel nacionalni program visokega šolstva, v katerem je zapisano, »da trenutni razpoložljivi finančni in kadrovski viri omogočajo… delovanje največ treh javnih univerz« v Sloveniji. Sedaj pa se, kljub krizi in skokovitemu krčenju denarja za znanost, drobljenje ljubljanske in mariborske univerze nadaljuje, glavni akterji tega procesa pa so – v konfliktu interesov – celo pristojni za visokošolsko področje.

Direktor Rončević, ki smo ga vprašali, ali sam tudi na novem delovnem mestu podpira ustanovitev novomeške univerze, odgovarja, da ne želi biti »sentimentalen« ali »lokalpatriotski«, sam podpira ustanovitev novih, kakovostnih univerz, ki bodo močno internacionalizirane in povezane z gospodarstvom. »Če bo projekt univerze v Novem mestu pokazal, da je na tej poti, potem njen nastanek osebno podpiram. Če ne, pa pač ne. Nove slabe univerze ne potrebujemo,« pravi in dodaja, da sredstva zanjo ne bodo prišla le od države, ampak bi jih lahko dobili tudi iz evropskih skladov ali gospodarstva. Rončević še napoveduje, da bodo na ministrstvu revidirali nacionalni program visokega šolstva in način financiranja univerz v skladu z določili koalicijske pogodbe. V tem smislu bodo ponovno razmislili tudi, ali je v Sloveniji pametno omejiti število javnih univerz na največ tri, kajti po njegovem za to omejitev ob sprejemu nacionalnega programa ni bilo resnih argumentov. V kratkem tako utegnemo v Sloveniji dobiti ne eno, ampak dve ali celo tri nove univerze, saj koalicijska pogodba napoveduje še ustanovitev t. i. tehnološke univerze.

Univerza v Celju
Poleg Rončevića, ki vodi direktorat za visoko šolstvo, je drugi, ki je na ministrstvu odgovoren za omenjeno področje, novi svetovalec ministra Turka dr. Dušan Lesjak. Dr. Dušan Lesjak je bil v prvi Janševi vladi državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo pod Juretom Zupanom, je član SDS in med drugim tudi eden od ustanoviteljev Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju, ki je v času vlade Janeza Janše prav tako dobila koncesijo. To pomeni, da je »njegova« fakulteta, podobno kot recimo FUDŠ, od ministrstva za šolstvo od ustanovitve prejela že več kot 3,5 milijona evrov. In tako kot v Novem mestu obstaja tudi v celjski regiji želja po ustanovitvi lokalne univerze, prek katere bi lahko sami habilitirali profesorje ali si zagotovili stabilno financiranje iz državnega proračuna. In tako kot v Novem mestu javno univerzo v navezi z zasebnimi fakultetami ustanavlja direktor Rončević, tako jo v Celju ustanavlja Turkov svetovalec in ravno tako ustanovitelj zasebne fakultete – dr. Lesjak.

Že leta 2009 je svet Savinjske razvojne regije pooblastil celjski regijski študijski center za vodenje vseh aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem nove celjske univerze, regijski center pa je za to pooblastil dr. Dušana Lesjaka, kot vodjo delovne skupine. Lesjakova prizadevanja so se, zanimivo, obrestovala prav v mesecu, ko je sam postal Turkov svetovalec. Kot so nam namreč potrdili v nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu, so tam v začetku aprila že prejeli vlogo za ustanovitev nove, celjske univerze. Katja Esih, direktorica regijskega študijskega centra, nam je ob tem tudi priznala, da bi naj bila ob celjskih visokih šolah v novi javni univerzi združena tudi dva samostojna, zasebna visokošolska zavoda. Poleg Fakultete za komercialne in poslovne vede tudi »Lesjakova« Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. Tako kot v Novem mestu, kjer se novi univerzi priključuje »Rončevićeva« FUDŠ, torej tudi v Celju ustanovitev univerze vodi član SDS, ki je fakulteto dobil v času prve Janševe vlade. In ki torej lahko sedaj računa, da bo njegova fakulteta postala del nove univerze.

Že kar smešno, če ne tragično pa je, da tudi na novi celjski univerzi razmišljajo o ustanovitvi nove kmetijske visoke šole. Kot lahko preberemo v njihovih strateških dokumentih, so v Celju na pobudo inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu že pripravili izhodišča za ustanovitev novega visokošolskega zavoda z imenom »Visoka šola za razvoj podeželja«. V tej šoli bodo ponudili nov študijski program, s še bolj menedžerskim imenom kot v Novem mestu: »Management v kmetijstvu in prehrani«. Približno 50 kilometrov stran, v Mariboru, na fakulteti sicer ponujajo isti visokošolski program – Management v agroživilstvu in razvoj podeželja –, a v Celju se ne dajo. Program nameravajo pri nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu akreditirati še to leto, in če jim bo namera uspela, bo to že šesta visokošolska institucija s kmetijskim programom in že deseta kmetijska šola v Sloveniji.

Pedagoška mreža SDS
Medtem ko torej Turkovi svetovalci v ozadju že ustanavljajo dve novi univerzi, in to v navezi z njihovimi zasebnimi fakultetami, ki jih je pred šestimi leti v prvem privatizacijskem valu ustanovila prva Janševa vlada, pa začenja tudi minister Turk vse bolj odkrito kazati svoje navdušenje nad zasebnim šolstvom in prezir do ljubljanske ali mariborske univerze. Tako je recimo Turk v nedavnem pogovoru za VAL 202 poudaril, da ne vidi razloga za negativen odziv slovenske javnosti na zasebno šolstvo, ki s koncesijami ponuja brezplačno izobraževanje, saj da je »takšen sistem za državo cenejši«. Bivši šolski minister dr. Slavko Gaber trdi, da bi morala Slovenija nekatere koncesije odvzeti, kajti če je res treba varčevati na področju družboslovja in humanistike, bi morali sprva poseči v podeljene koncesije na tem področju. »Koncesija ima namreč določeno logiko – podelimo jo takrat, ko z javno mrežo ne moremo zagotavljati zmogljivosti,« pravi Gaber. A Turk je že napovedal, da bo javne in zasebne šole obravnaval popolnoma enako, gotovo pa jih v imenu varčevanja ne bo ukinjal, tako kot denimo javne agencije za knjigo ali centra za film.

To smo sicer tudi pričakovali. Ne zaradi tega, ker je sistem zasebnih šol za državo cenejši, ampak zato, ker je sedanja mreža zasebnih fakultet, ki so priključene na državni proračun, politično izredno neuravnotežena v prid Turkove stranke SDS. Poleg že omenjene Rončevićeve Fakultete za uporabne družbene študije, ki so jo ustanovili Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Janez Povh in ki je od leta 2008 dobila okrog 3,5 milijona evrov državnih koncesij, ter Lesjakove Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije, ki je ravno tako dobila že več kot 3,5 milijona evrov od države, sta tukaj še Fakulteta za državne in evropske študije, katere lastnika sta Peter Jambrek in Anton Jerovšek. Ta fakulteta je ravno tako prek koncesije od začetka leta 2008 prejela za 3,6 milijona evrov državnega denarja. Pa Evropska pravna fakulteta, katere ustanovitelj je poleg Jambreka še Miha Pogačnik, kandidat za poslanca SDS, ki je od leta 2008 prejela okrog 5 milijonov evrov koncesij. Ali pa visoka šola za dizajn, katere lastnica je Nada Rožmanec Matičič – njen sin se je poročil s hčerko Milana Zvera, bivšega ministra SDS za šolstvo in sedanjega kandidata za predsednika države. Tudi ta šola je v zadnjih treh letih na podlagi odločitve prve Janševe vlade od države dobila skoraj tri milijone evrov.

Fuč
In kot smo videli minuli teden, je novo superministrstvo našlo še dodaten denar za zasebno šolstvo. Kot je znano, so na nedavnem razpisu za sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v bolonjski proces na superministrstvu razdelili 1,4 milijona evrov, od katerih pa je »Rončevićeva« Fakulteta za uporabne družbene študije dobila največ, kar 450 tisoč evrov. Rončević in minister Turk sta ob tem seveda poudarila, da je bil razpis izpeljan po vseh strokovnih merilih že pod prejšnjo vlado in da je tudi predsednico izborne komisije Edo Okretič Salmič, ki je na ministrstvo prišla pod prvo Janševo vlado, znano po tem, da je leta 2000 s svojim glasom omogočila izvolitev Bajukove vlade, imenoval prejšnji minister Gregor Golobič. Majhen, zasebni FUDŠ z okrog 20 zaposlenimi naj bi dobil toliko denarja, prav zato, ker se zasebniki bolj trudijo. »Grozljivo dejstvo je,« je zapisal Rončević v svojem komentarju z naslovom Pot v lenuhokracijo, »da je Univerza v Ljubljani, ki kriči in benti zaradi varčevalnih ukrepov in grozi z rdečimi številkami, prijavila komaj 7 projektov ... mala fakultetica FUDŠ pa s svojo motivirano in kompetentno ekipo kar 17«.

Minister Turk pa je kar izračunal, da so na razpisu javne ustanove predlagale 20 projektov, izbranih pa je bilo 13, torej približno dve tretjini. Zasebne ustanove pa 34 projektov, od katerih so izbrali 21, torej spet približno dve tretjini. »Če želiš dobiti projekte na razpisu, potem je za začetek dobro, da jih predlagaš,« se je Turk pošalil v parlamentu. Glede tega lahko v sklepu ministrstva, ki ga je Turk podpisal 2. aprila, preberemo še nekaj drugega. Res je, da so na FUDŠ prijavili kar 17 programov. A pri dveh programih od teh 17 je »motivirana in kompetentna« ekipa na FUDŠ zgolj spremenila naslov – prijavili so delavnici, ki sta v preteklosti že bili sofinancirani. Pri nadaljnjih petih programih s sicer zelo različnimi naslovi, kot so »Teorija kaosa«, »Računalništvo v oblaku«, »Mehke množice« ipd., pa so na FUDŠ v programu zgolj ponovili aktivnosti. Jasno seveda je, da jim gre na FUDŠ predvsem za denar. Ampak verjetno je prav to nekaj, česar Turk in Rončević ne dojameta ali ne želita priznati: Če in ko bodo javno univerzo privatizirali, bo tudi njim šlo le za denar. V tem primeru se bo tudi najbolj splačalo ustanavljati še nove kmetijske programe in šole.
Knight Kant
# 18.07.2012 ob 12:45
"Minister Turk: Javni zavodi za denar linčajo ministra, zasebni iščejo notranje rezerve"
------------------
Njihova največja notranja rezerva so starši študentov, dijakov in otrok!
Mindmaster
# 18.07.2012 ob 12:50
Superminister Žigabajt, ki je tudi sam profesor na fakulteti javnega šolstva, nastopa kot advokat zasebnemu šolstvu in skuša razvrednotiti javno šolstvo.

Včasih se mi zdi, da v Sloveniji sonce vzhaja na zahodu in zahaja na vzhodu, tako na glavo je obrnjeno vse skupaj.
jast123
# 18.07.2012 ob 13:22
To, dxa minister Turk favorizira privarne fakse, že ptički čivkajo.

Morda bi bilo najbolje za vso slovensko kulturo, izobraževanje in znanost, da bi se Žiiga še naprej ukvarjal s ščetkami za čiščenje sekretnih školjk
velikovec
# 18.07.2012 ob 13:23
@severna zvezda: podpišem. Ravno te, "zasebne" fakultete, so tudi kadrovsko precej boge in na njih v glavnem učijo profesorji, ki svoje službe niso dobili drugje. Mislim, da se tudi študentje tega zavedajo, zato tisti boljši ne vpisujejo na te fakultete.

"Zasebne" fakultete ne bi smele biti financirane od države. Šele ko in če bi obstajal finančni interes za njihov obstoj (šolnine, podjetja) bi te predstavljale pravo konkurenco državnim institucijam. Sicer pa slednje že imajo konkurenco v neposredni bližini (Dunaj, Gradec, Trst, Udine) in so zgolj s stališča konkurenčnosti novoustanovljene "zasebne" fakultete popolnoma nepotrebne.
davison20
# 18.07.2012 ob 12:58
janševo trobilo kralj matjaž se je že oglasil:)) sicer kaj pa potrebujemo parlament in vlado, fakultete, šole itd, državo naj vodi izvsšilni odbor SDS-a z ljubljenim vodjo Kim JJ jajčkom na čelu in postali bomo svetilnik Evrope.
elGoyc
# 18.07.2012 ob 13:16
Demontaža univerz je politično briljantna rešitev za SDS, ker največjo podporo uživajo pri srednje in poklicno izobraženi populaciji srednjih let. Zakaj bi potem podpirali univerze, ki ne producirajo njenih volilcev, no mogoče tisto v Novi Gorici...
Zheega
# 18.07.2012 ob 13:05
A niso pri nas zasebne šole predvsem od RKC? Jake notranje rezerve torej..
pedenjped
# 18.07.2012 ob 12:56
Minister, a vi ločite besedi javno in zasebno? Očitno ne, ker ste kot javni uslužbenec v službi javnega in ne zasebnega. Obnašate pa se ravno obratno. Kaj za vraga se imate vi za postavljati v bran in razpravljati o zasebnem šolstvu. Normalno, da se za finance javnega šolstva sprašuje pristojno ministrstvo (v državno blagajno se steka denar davkoplačevalcev za javno šolstvo, katerega žal potem vi razporejate), koga pa naj... sponzorje? To je pa tako, ko je v tej državi lahko vsak b... minister.
komsomolec
# 18.07.2012 ob 13:43
Doktrina šoka! Totalna privatizacija! Desničarska politika jemlje javnemu in daje privatnikom v žepe, potem pa desničarji tulijo kako je vse zasebno boljše kot državno. Na poti južnoameriških hunt! Sramota!
sonckasta
# 18.07.2012 ob 14:56
10 - se strinjam. Samo meni ni jasno zakaj naše zasebne šole niso boljše od javnih. Veliko študentov se na te zasebne šole vpiše in plača nek znesek, da na hitro pridobi naziv. Mene zanima zakaj se ni v zasebnem šolstvu vzpostavil višji nivo kot pa v javnem šolstvu.

Drugače nimam nič proti financiranju zasebnih šol - samo priliv denarja iz javnih sredstev je le podpiranje lenobe - tako kot v javnem šolstvu. Vemo kaliko je res kvalitetnih profesorjev na Univerzah....
K_ris
# 18.07.2012 ob 14:38
Javni zavodi za denar linčajo ministra, zasebni iščejo notranje rezerve

Gospod minister, vas smem v tem kontekstu vprašati, za koliko se je zmanjšalo financiranje zasebnih zavodov?
KruhTeUbije
# 18.07.2012 ob 13:39
Važno je, da minister iz stranke demagogov obtužuje druge, da so demagogi :)
turkda
# 18.07.2012 ob 15:01
Zelo enostavno je vse skup:
1. Zasebnim šolam niti evra javnega denarja.
2. Jvano šolstvo oklestit. Preveč šol in z njimi učiteljev je v SLO. Vsaka vas jo ima.
3. Število univerz je nepomembno. Naj jih bo kolikor je potrebno (ali se oblikujejo glede na število ljudi, program, pokrajin, ... ne vem) . Država jih naj ustanavlja kjer in v kolikor je potreba gospodarstva. Zasebniki ravno tako. A država nima kaj financirati zasebno.
severna zvezda
# 18.07.2012 ob 13:26
@ velikovec, tekst je iz Mladine! ............ zelo poveden komentar, zato sem ga prilimal .... ker pa je daljši od omejenih twittov, faše minuse ali še bo :))
zoltanus
# 18.07.2012 ob 16:23
Vsi plačujemo enake davke, zato imamo pravico do enakih storitev s strani države, zato je kakršna koli diskriminacija zasebnega v primerjavi z državnim neupravičena in krivična.

Država naj uvede vavčerski sistem, mi bomo šli pa tja, kamor nam bo ustrezalo.

Da ne govorimo o tem, da je levica v državne univerze nastavila same svoje kadre, zato je normalno, da desnica poskuša to uravnotežiti.
K_ris
# 18.07.2012 ob 16:14
@atilij

Obstaja še ena bistvena razlika. To je, da so profesorji v glavnem zaposleni na javnih fakultetah, kjer po pravilniku predavajo 180 ur na leto za polno plačo, ki v bruto znesku hitro presede 40.000 evrov letno. Če za enak obseg predavanj zasebna fakulteta najame profesorja in ga mastno plača po 100 evrov bruto na uro predavanj, to za enak obseg (180 ur) pomeni več kot pol nižje stroške (18.000 evrov). Če upoštevamo kakšno bolj realno urno postavko, se ta razlika samo še poveča. In to luknjo v sistemu, ki omogoča, da zasebne fakultete delujejo skoraj izključno z zunanjimi sodelavci, ki delajo prek avtorskih pogodb. Poglej si podatke o zasebnih fakultetah, da boš vedel, o čem govorim. MFDPŠ ima recimo 740 študentov in zgolj 21 profesorjev in asistentov (LINK)
shr00mz
# 18.07.2012 ob 14:31
sem želel napisati nekaj, pa je sonckasta napisala to že prav ok.

super reč zasebno šolstvo, samo zakaj potem tam javni denar? če so tako konkurenčni, naj si najdejo svoja sredstva, ne pa da se prijatelji prijateljev odločajo za ustanovitev svoje šole na račun vseh nas!

do kdaj še?
sonckasta
# 18.07.2012 ob 14:15
Jaz bi spremenila le to: zasebno šolstvo naj se financira izključno iz zasebnih sredstev. Cel kup zasebnih šol tala zastonj nazive. naj se v zasebnem šolstvu vzpostavi tržni red oz. pravilo, preživijo pa naj le tisti, ki izobrazijo dobro zaposljive študente. Le ti bodo popotniki in garant za večji vpis v te šole, šole pa bodo imele denar za dobre profesorje. Vse skupaj bi moralo biti na precej boljši in višji ravni kot javno šolstvo. V javnem šolstvu se denar pridobiva iz javnih sredstev - posledično tudi ni nekih naporov po tem, da bi izobrazli ljudi v aktivne državljane....
spacepig
# 18.07.2012 ob 14:01
"...ko pravi, da minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ni nič naredil...."
.
Brez dvoma. Da ni nič naredil je laž. Nasprotno: preveč je naredil. Ampak žal ne ve, kaj dela.
generacija56
# 18.07.2012 ob 13:54
Ni dolgo tega, ko je stranka tega visoko postavljenega reveža kritizirala delovanje Ljubljanskih lekarn, ker so le-te ustvarjale dohodek "s pridobitno dejavnostjo", ki ni njihovo poslanstvo.
Javni zavod namreč naj ne bi smel stremeti za dobičkom.
Sedaj, ker mu tako paše, obsoja Univerzo, ker se le-ta ne ukvarja z pridobitno dejavnostjo, ki bi krila razliko do potrebnih dohodkov. Zelo verjetno je Univerza glede tega omejena tudi s statutom. Ne poznam detaljev, a sem prepričan, da je tako, glede na našo zakonodajo.
Vse opisano razgalja dvoličnost, obračanje po vetru in koristi te politične opcije.
Z njimi res ne smeš delati v rokavicah. Javno je treba razgaliti primitivnost in lažnjivost njihove politike, ali pa si obsojen na neuspeh. Diskreditacijo in likvidacijo.
rjaklic
# 18.07.2012 ob 13:49
Na ministrstvih in šolah se dela tako, da ko se sprejema proračun za leto, se zmeraj napiše, da se bo porabilo več kot prejšnja leta.

Če se ne porabi toliko kot se je napisalo, se zapravlja za bedarije, kot so kuliji, papir, računalniki, windowsi in podobna sranja samo, da se prikaže, da se "res" rabi več.

Tukaj kakšna podjetja na račun tega lepo služijo, saj so veze vzpostavljene. Takoj, ko pa vlada želi varčevat, pa vsi v luft, da bodo nekomu nekaj vzeli, kar sploh ni bilo njihovo. omfg :)

Tako se to dela vidite in ne nabijajte, ker nimate pojma.

Šole, univerze potrebujejo denar, vendar ne za bedarije in ne za trošenje vsepovprek, pa še kej "na lepe oči" se da, ane.

Edina razlika je, da morjo tile loleki sedaj malo popucat sranje, ki se je nabralo skozi leta, tako enih kot drugih.
danes
# 18.07.2012 ob 16:24
sloveneci .... tudi jaz se absolutno strinjam. Saj tudi v javnih šolah ljudje dobijo denar šele na osnovi dobro opravljenega dela. Torej enaki kriteriji za vse !!!
atilij
# 18.07.2012 ob 15:36
Obstaja SAMO ena razlika med javnimi in zasebnimi šolami, pri javnih je ustanovitelj država. Vsi visokošolski zavodi morajo na enak način akreditirat svoje programe, zagotavljat enak nivo kvalitete, ki ga preverja Agencija za kakovost v visokem šolstvu. Javno šolstvo je NATANKO takrat, ko so zagotovljena proračunska sredstva in, ko zagotovljena transparentna delitev finančnih sredstev glede na ustrezne kriterije. Javni denar je namenjen vsem javno akreditiranim programom, ne glede kdo jih izvaja in ne glede, kdo je ustanovitelj. To je v končni fazi nepomembno. Od javnih univerz bi pričakoval le dvoje: da se borijo za čim večji delež v proračunu in, da se postavijo dobri in ustrezni kriteriji za financiranje (znanstvena odličnost!).
sloveneci
# 18.07.2012 ob 15:24
@turkda
podpišem.
Če je zasebno naj se sami financirajo. Denar bodo dobili od dobro opravljenega dela.
10
# 18.07.2012 ob 14:43
Povsod, kjer so zasebne šole uspešne, so (so)financirane z javnimi sredstvi. To je značilnost Zahodnega sveta, ki mu civilizacijsko pripadamo. Šeriatsko pravo, balkanski koncept in rusko razumevanje stvari pa prevladujejo drugje. Samo odločiti se je treba, če smo že dojeli, kam spadamo. Edina izjema, kjer so državne šole izdatno financirane in precej uspešnejše od zasebnih, je Japonska, ki pa tudi ni ravno del naše kulture, čeprav je v zadnjih desetletjih prekopirala precej od tistih, ki so jo porazili leta 1945.
sonckasta
# 18.07.2012 ob 14:38
Po državah sveta je zasebno šolstvo na precej višjem nivoju kot javno šolstvo. Saj lahko se motim, ampak nimam še celotne slike glede tega. Ampak čist po laičnem razumu, meni tudi ni jasno zakaj naj bi se zasebno šolstvo financiralo iz javnih sredstev. Šole, ki se financirajo iz javnih sredstev so lenobne, ni borbe, ni tržnih usmeritev, ni boja za boljše študente in za pridobitev najboljših profesorjev, itd. Posledično imamo kar imamo. Lansiranje diplom na trgu kot po tekočem traku, zaspane profesorje, ki se obenem ukvarjajo še malo s politiko (oz. imajo na voljo čisto preveč časa - za druge aktivnosti, kot pa nudenje izobraževanj) + predavanji....To je obrnjena logika. Pridobivanje denarja na račun vpisov na fakultete, profesorji pa dodatno služijo z vsem drugim - samo s predavanji ne.
Optima
# 19.07.2012 ob 16:02
10
"Povsod, kjer so zasebne šole uspešne, so (so)financirane z javnimi sredstvi"
Pri na s ne govorimo o sofinanciranju zasebnih šol ampak kar o navadnem financiranju.
"Če je bila ministrova izjava, da na univerzah dela cvet slovenske inteligence, mišljena cinično, je hkrati tudi realna."
Kje pa naj bi bil po tvojem cvet slovenske inteligence če ne na univerzah in raziskovalnih inštitutih. Mogoče pri tebi doma.
Prosil bi te da mi našteješ nekaj dobrih ukrepov ki jih je ta minister že izvedel. Kar jaz vem je da se reže povsod tako v znanosti (financiranje raziskovalnih prrogramov močno znižano). Posredno se bo naslednje leto znižalo število zaposlenih na raziskovalnih inštitutih ,kjer bodo mlajši raziskovalci, ki še niso dosegli status izrednega profesorja, prvi na listi za odpust. Podoben proces bo potekal na univerzah. Vedeti morate čeprav so mlajši raziskovalci javni uslužbenci, imajo za določen čas pogodbo, ki se podaljšuje iz leta v leto (pogodbe za nedoločen čas lahko samo sanjajo). Poleg tega lahko izgubijo takoj službo, če se projekt ukine ali pa če presahne samo financiranja le tega. Na ta način so mlajši raziskovalci zelo izpostavljeni tržnemu sistemu. Vsako znižanje sredstev raziskovalnim ustanovam lahko dolgoročno povzroči nepopravljive posledice. Zelo uspešen mlad kader se odseli v tujiino kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami. Praviloma se nato nikoli več ne vrnejo. Govorimo lahko o več izgubljenih generacijah. Hkrati se na ta način izgulja samo pridobljeno znanje. Programi propadejo ker ni naslednika, ki bi jih vodil. Generalno gledano se bodo čutile posledice varčevanja v raziskovanju šele čez pet do deset let. Podobno velja obratno. Kvaliteta šolstva je odvisna direkto od sredstev, ki jih dobi s strani zasebnikov ali same države. Več sredstev večja kvaliteta. Z večimi sredstvi lahko povabiš tuje ugledne profesorje, da predavaljo na univerzah (javne/zasebne) in da ustanovijo svoje raziskovalne skupine, pa ni važno ali gre za privat ali za javne univerze.Pri nas pa imaš občutek, da smo toliko bolj sposobni in da lahko z majhnimi sredstvi konkuriramo samim elitnim univerzam na svetu. Malo denarja malo muzike. Seveda pa bi bilo potrebno spremeniti tudi sam način financiranja in izbiro raziskovalnih projektov, ki so financirani s strani države.
rjaklic
# 18.07.2012 ob 17:32
uros-spruk: brezvladje, kjer se bodo naši in ne vaši še naprej napajali, kot jim sede? Ne!

Če pa misliš na brezvladje, brez vzpostavljenega sistema, kjer se ne plačuje davkov in je vzpostavljen "zakon đungle al kako se že reče"? :)

Malo junakov hodi s tako glavo... bi blo pa zanimivo vidt, kolko bi jih potem pisalo po FBju, gledal xfactorje in podobna sranja.
uros-spruk
# 18.07.2012 ob 16:16
Kakšne neumnosti!

Sem član sveta staršev Srednje šole v Ljubljani!
Bil sem član sveta staršev druge srednje šole (gimnazije) pri starejši hčeri in sem član sveta staršev v Osnovni šoli

Problematiko torej poznam od znotraj in jo spremljam že nekaj let zato menim da sem lahko objektiven!

Zagotavljam vam da smo imeli samo v letošnjem letu že kar nekaj sestankov predvsem na temo iskanja notranjih rezerv. In za razliko od vlade smo nekaj rešitev že dogovorili in jih tudi izvedli. Torej trditev ministra je tako nekorektna da je najbolje da odstopi in nam s svojimi izbruhi preneha jemat dragoceni čas!

Skladno z dokumentacijo ki mi je kot članu sveta na voljo ugotavljam da politika namerno razgrajuje kvalitetno javno šolstvo. Poskuša ga razgradit na nivo propadajoče obrti brez razvoja! Pri temu pa se iz državnega proračuna obsežna sredstva stekajo za financiranje privatnega šolstva priviligiranih proračunskih uporabnikov. Predvsem tistih ki se na podlagi pogodb financirajo iz proračuna. S tem Minister razgrajuje ekonosmki prostor "industrije znanja" in namesto da bi z dodatnimi vsebinami spodbujal gospodarski zagon še dodatno zavira gospodarsko in osebnostno rast državljanov.
Prava pot bi bila javno zasebno partnerstvo kjer bi javni del skrbel za standardno platformo znanja zasebni del pa bi skrbel za diverzifikacijo in nadgradnjo.
Sistem bi moral biti tako fleksibilen da bi lahko v enem razredu hkrati snov podajala javni uslužbenec in zasebnik ter s tem dosegala maksimalne učne rezultate ki bi nam omogočali da ne bi zaostajali za razvitium svetom.

Trenuten proces razgradnje šolstva vodi na dolgi rok v brezšolstvo in brezznanje, kar bi verjetno ustrezalo političnim elitam, je pa takšno končno stanje protiustavno, zato je potrebno proces takoj zaustavit odgovorne ki ga povzročajo pa sankcionirat.
Le tako bi delovala pravna država.
Zato je nujno potrebno izolirati politične vplive in zasebne interese od kvalitete šolanja naših otrok

In če želi minister naredit kaj pametnega naj namesto pritiskov preko noči, katerim se veliki šolski sistemu s po 50 -100 zaposlenimi in so po tudi preko 1000 učenci - ne morejo prilagodit čez noč, raje poskrbi za dodatno usposabljanje ravnateljev.
Večina ravnateljev namreč prihaja iz pedagoških krogov in jim je ekonomika poslovanja in gospodarjenje znano le teoretično. S takšnim znanjem so sicer kot izbrani iz svoje sredine sposobni peljat ekipo a za res učinkovito poslovanje bi jih bilo treba pomembno dodatno usposobit. Njihov največji problem je da vse odločitve sprejemajo enako togo kot ministrstvo ki jim pogoje predpisuje. Za uspeh v šolstvu je bistveno da se odpravi omejitev da se šola ne sme ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Zakaj pa ne če dejavnoist lahko pozitivno vpliva na učni proces in razvoj učnega procesa. Seveda pa je potrebno zagotoviti inteligentno regulativo ki bo spodbujala gospodsrski razvoj posamezne šole in hkrati preprečevala izkoriščanje dijakov in študentov v suženjskih brezplačnih delovnih razmerjih katere prav tako uvaja vlada.

Menim da je skrajni čas da gre gospod Janša domov in da slovenski narod na naslednjih volitvah izvoli povsem novo garnituro mladih in svežih ljudi z idejami.
Nobena od trenutnih političnih strank nima etične pravice do vstopa v parlament ker z nobenim svojim dejanjem ne izboljšujejo kvalitete življenja prebivalcev Slovenije.
Takšnega vodenja ne potrebujemo in je lahko brezvladje nabolj učinkovito varčevalno orodje!
Sedaj pa nehajte to brat in pojdite pred parlament, ker samo na ulici se lahko zgodi prvo dejanje razreševanja naše situacije. Dlje ko bomo greli svoje stole (in politikom ter njihovim servilnežem omogočali da grejejo svoje) dražje bo na koncu ko bomo vlekli črto!
rok23
# 18.07.2012 ob 15:57
Če so se zasebne fakultete tako dobre in uspešne, kot navaja partija in njen super minister, potem ne postrebujejo NITI evra javnih sredstev. Primer zaključen.

Aha zdaj smo pa prišli do zadeve, ki zanima ministra in prijatelje. DENAR ! Te odlične privat fakultete se financirajo primarno iz javnih sredstev. In zdaj bi rabil razlago, kako se ti faksi sploh imenujejo zasebni, če se pa financirani iz javnih sredstev. #Samvprašm!
In zakaj država financira toliko programov, zasebni naj se financirajo iz privat žepov, javne ustanove pa iz javnih sredstev. Pa zmanšajo naj vpisna mesta, na nekaterih programih, oz naj programe prilagodijo...
danes
# 18.07.2012 ob 14:38
Mislim, da boljšega ministra za te resorje nismo še nikoli imeli. Točno ve, kaj hoče in kako to glede na razpoložljiv denar izpeljati. En Lukšič in vsi ostali pred njim so samo nakladali - in seveda zapravljali. Najkasneje Lušič bi moral varčevati... in kaj je naredil vemo.
10
# 18.07.2012 ob 14:33
1. Če je bila ministrova izjava, da na univerzah dela cvet slovenske inteligence, mišljena cinično, je hkrati tudi realna. Minister očitno deluje pravilno in uspešno.

2. Pri bubregih v loju v javnem sektorju sta človeška korektnost in opravilna sposobnost vedno na preskušnji. Praviloma neuspešno.

3. Svizec pa je užaljeno zavil čokolado v rdečo folijo in je ne bo delil z ministrom, ker ni "naš". Podaril jo bo murgeljskemu škratštabu, v zahvalo da bo lahko še naprej vdano in poslušno izpolnjeval njegove starorežimske ukaze. Čeprav je to doslej praviloma počel precej neuspešno. Preveč sladkarij in sladkega prilizovanja pa očitno škodi tudi malemu bivšemu.
severna zvezda
# 18.07.2012 ob 14:28
Jaz bi spremenila le to: zasebno šolstvo naj se financira izključno iz zasebnih sredstev. Cel kup zasebnih šol tala zastonj nazive. naj se v zasebnem šolstvu vzpostavi tržni red oz. pravilo, preživijo pa naj le tisti, ki izobrazijo dobro zaposljive študente. Le ti bodo popotniki in garant za večji vpis v te šole, šole pa bodo imele denar za dobre profesorje.

................. se strinjam, in s tem se verjetno strinja večina državljanov! .......... zakaj ni tako, pa se lahko prebere na prvi strani.
prlek
# 18.07.2012 ob 14:04
»Zlonamerni so tisti, ki izjavo, da na univerzah dela cvet slovenske inteligence, označujejo kot cinično,« je poudaril minister
Glede na to, da na univerzi dela tudi g. minister Žiga Turk, je lahko taka izjava res samo cinična (milo rečeno, mogoče tragikomična, narcisoidna?).
papiga
# 18.07.2012 ob 13:25
In če pogledate kdo ima zasebne srednje šole in fakultete? Poleg RKC vsi od prvega do z adnjega člani in simpatizerji SDS.
papiga
# 18.07.2012 ob 13:21
Zheega RKC je nekaj, na kar desnica vedno računa? Tudi ko je treba iz javnega v zasebno prenakazovati denar, predvsem v tem primeru. Sramota. Kakšni gnusi.
uporabnik007
# 18.07.2012 ob 13:16
Dokler se ne naredi sledeče je vse drugo drobiž in tako dolgo se ta država se ne bo pobrala:

Eden največjih nategov slovenceljnov je 60.000 preveč zaposlenih javnih uslužbencev ( po osamosvojitvi jih je bilo 60.000 pa je bilo zdravstvo podobno dobro, učencev v šolah nič manj ). Torej je razlika 100.000 ! Če jih recimo zaradi samostojnosti potrebujemo npr. 40.000 več kot prej je to še vedno samo 100.000 javnih uslužbencev in ne 160.000 kolikor jih imamo sedaj. to je eden največjih nategov tumpastega naroda. Namnožili so se, ker so levi in desni zaposlovali svoje sorodstvo, prijatelje in volilno bazo.

V največjem interesu ljudi bi moralo biti zmanjšanje javne uprave za 60.000 ljudi, ki ne delajo nič koristnega. To bi pomenilo povprečno 200 evrov višjo plačo vsakega zaposlenega v gospodarstvu.

Seveda lahko neuko ljudstvo spet pade na finto levice in sindikatov, da se tega ne sme storiti. Ljudje pač živijo v različnih državah različno. Če je narod, kot slovenski, izjemno neuk in butast ga pač okrog prinašajo in živi tako kot živi.
papiga
# 18.07.2012 ob 13:00
Mindmaster pač hoče postati "privatno šolstvo" in zdaj si pripravlja pogoje. A gremo stavit, da se po 3-4 leta po prenehanju ministrske funkcije pojavil kot soalstnik kakšne privatne univerze finanncirane v celoti z javnim denarjem? Grem stavit za karkoli. Kar se pa face tiče, ja prava .r. it.
mohn
# 18.07.2012 ob 19:47
Bravo! Pa dajmo malo prevetrit naše Univerze. Marsikateri prof. bi si zaslužil brco v rit
Marakesh1999
# 18.07.2012 ob 14:53
Malo čtiva za zvezdo peterokrako ups severnico..Vzemi si čas...

Biti dober novinar ni lahko. Slabo plačano in težko delo. A še pred zahtevo po nevtralnosti je potrebno izpolniti nekaj bolj osnovnih pogojev. Potrebno je recimo znati brati. In biti delaven.

V današnji Mladini je slovensko javnost razveselil članek novinarja Boruta Mekine z naslovom Privatizacija učenja, v katerem sem takorekoč eden dveh glavnih akterjev. Oziroma v očeh novinarja kar eden dveh glavnih hudodelcev, operativno odgovoren za tako grozne stvari kot recimo popestritev visokošolske študijske ponudbe na Slovenskem. V tem tekstu bom ob strani pustil novinarjeve čudaške interpretacije, ki jih je možno z levo roko zavrniti. Z vidika novinarskega ceha je precej bolj problematično, da sem lahko že ob prvem branju zasledil kar 22 napak (!!!) pri navajanju dejstev, ki bi se jim lahko lahko novinar izognil že, če bi bral in vestno opravil svoje delo. Recimo preveril zbrane podatke. Pa pojdimo lepo po vrsti.

1. Novinar zapiše, da za ustanovitev univerze zakonodaja predvideva vsaj štiri znanstvene discipline in vsaj pet izobraževalnih področij. Zakonodaja seveda pravi drugače, kakšni so pogoji, pa lahko ponovno preveri nadobudni novinar Mekina. Dajmo mu možnost popravnega izpita. Ni pretirano težko, le prebrati je treba.

2. Ne bo držalo, da Visoka šola za upravljanje podeželja v Novem mestu ni izpolnjevala pogojev za ustanovitev. Ni izpolnjevala pogojev za status fakultete, za visoko pa je. Pač. Če jih ne bi, ne bi mogla biti ustanovljena. Vse je v gradivih, samo prebrati jih je treba. Če so s tem težave, bi lahko tudi vprašal.

3. Ne drži, da je ustanovitev univerze pogoj za samostojne habilitacije visokošolskih učiteljev. Samostojni visokošolski zavodi lahko samostojno habilitirajo že od leta 2009. Samo v zakon bi bilo treba pogledati. Prebrati.

4. Ne drži, da je ustanovitev univerze pogoj za pridobitev sredstev od države. Sredstva pridobijo javne ustanove in pa koncesionarji, status univerze ni dejavnik. Samo vprašal bi, pa bi mu to povedali.

5. Mestna občina Novo mesto visokih šol in fakultet seveda ni dolžna finančno podpreti. Zakon pravi, da to dela ustanovitelj in Mestna občina Novo mesto seveda ni ustanovitelj nobene fakultete ali visoke šole. Samo v AJPES bi bilo potrebno pogledati.

6. V Novem mestu z ustanovitvijo zadnje visoke šole ta mesec še niso naredili zadnji korak do ustanovitve. Do tega je še kar nekaj težkih formalnih korakov in še veliko več vsebinskega dela. Vsi postopki so opredeljeni v zakonodaji, samo prebrati je treba.

7. Ravno tako FUDŠ po meni dostopnih informacijah ne pristopa k univerzi v Novem mestu. Ki je itak še ni. Razen če vmes niso spremenili načrtov. Če želi izvedeti, naj pač vpraša FUDŠ. To novinarji menda delajo, nekateri celo pogosto.

8. Država ne financira 12 ampak 13 visokošolskih zavodov. Domnevam, da vrli novinar Mekina sploh ne ve, da je tudi Univerza v Novi Gorici koncesionar. Samo vprašal bi, pa bi mu to povedali.

9. Število študentov na koncesioniranih programih ni 11.000, kot piše vrli novinar Mekina, ampak le okoli 3.000. Če bi nas na ministrstvu prosil za podatke, bi jih dobil.

10. Ravno tako so se mu napačno zapisali podatki o številu zaposlenih na samostojnih visokošolskih zavodih. Če bi jih vprašal, bi mu jih (najbrž) dali.

11-19. Napačno je zapisal obseg koncesije za kar 9 od 12 koncesionarjev. V večini primerov je zapisana številka višja od prave, v enem primeru celo za 60 % višja. Mimogrede, znova je pozabil, da je UNG ravno tako konesionar, kar pa sem med napake štel že zgoraj.

20. V članku piše, da je Dušan Lesjak član SDS. Samo vprašal sem ga, pa mi je povedal, da ni. Če bi novinar Mekina opravil svoje delo, bi to najbrž povedal tudi njemu.

21. Dušan Lesjak ni ustanovitelj MFPDŠ. Niti vprašal ga nisem, le v Ajpes sem pogledal. Prebral.

22. Borut Rončević v Novem mestu ne ustanavlja univerze. Za te naloge je zadolženo Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, ki ima od 1.12.2011 novo direktorico, ki je odgovorna za te naloge.

Tako lahko bi bilo to. Le prebrati in vprašati. Ampak včasih je tudi to preveč. Če me bo vprašal, mu bom tudi odgovoril, da se ne ukvarjam več z ustanavljanjem zavodov, ampak sem visoki uradnik, ki se ukvarja s slovenskim visokošolskim in znanstvenim sistemom. In to je moj edini fokus. Samo vprašati je treba. Ali prebrati, na tem mestu.
10
# 18.07.2012 ob 14:46
Po kateri logiki zasebne šole niso upravičene do (so)financiranja, profesorji v javnih zavodih, katerih delo in nedelo plačujemo davkoplačevalci 100%, pa lahko fušajo izven svojih šol? Hvala za pojasnilo.
uros-spruk
# 18.07.2012 ob 16:28
Nehajte tukaj napletat ker tukaj ne bomo dosegli nobene rešitve!
Gremo pred parlament!

Samo na ulici se lahko zgodi prvo dejanje razreševanja naše situacije!
Kako dolgo vas bom še čakal in kaj vse vam bodo morali še storit da boste dvignili rit iz svojega stola in šli že nekrat na ulico kjer se vas bo videlo in slišalo!

To golazen je treba ustavit takoj in brezvladje bo najbolj učinkovit varčevalni ukrep!
danes
# 18.07.2012 ob 14:47
Zanimivo, ko tako bereš te prispevke na forumih, takoj vidiš, kdo ta hip dela in kdo v službi zgolj zabušava in iz dolgočasja surfa po spletu - polno plačo pa vseeno vleče in je v svojih kritikah najhujši.
sonckasta
# 18.07.2012 ob 14:43
Drugače pa je moje mnenje tudi, da univerze ne lansirajo ravno neke cvetke inteligence v svet...Prej obratno.
DREADLORD
# 18.07.2012 ob 14:36
Ja seveda. Turk malo se umiri. Vsi lažejo in zavajajo, samo ti govoriš resnico. Šolstvo daje v roke zasebnikom, ki še lastnih prostorov nimajo, kaj šele predavalnic. Nimajo niti osnovne infrastrukture razen par zaposlenih. Ali kot pravi makarovič, cvet inteligence po Turkovem merilu, raziskovalno delo opravljajo doma. Toliko je Turk tulil, kako potrebujemo manj družboslovnih programov in več naravoslovnih in vse kar tako zagreto podpira so družboslovni študiji svojih prijateljev, ki so med drugim tudi državni sekretarji. Hvali fakultete na papirju in gleda samo na denar. Naj raje pogleda, zakaj je to zasebno šolstvo v sloveniji tako ceneje za državo. Raje plačam 100% cene, za kvaliteten kader, kot pa 80% cene za pol manj kvaliteten kader. Ampak pomembno je, da vsi lažejo, samo minister ima absolutni prav.Antikomunist, ki deluje po komunističnih principih. Krneki.
papiga
# 18.07.2012 ob 13:02
davison- svetilnik so zamenjali z večnim ognjem v peklu. Nobenih informacij ni, a si je NSi po tistih grožnjah izpogajala v peklu kakšne "ugodnejše položaje", mogoče manj vroče?
Po tistem, kar je včeraj lapal Hojs, jih bodo vrgli v najglobja brezna pekla. Jaz hočem, da se jih kaznuje že na tem svetu, onostranstvo me nekak ne zanima, lahko jih tudi spohajo.
mbvana
# 18.07.2012 ob 12:55
Menim, da si v teh časih noben minister v vladi ne bi smel privoščiti takega govora, oz. odziva. Kot minister bi moral pač požreti servirano blato vseh, ki mu trenutno serjejo po glavi. Šušteršič to bistveno bolj obvlada.

In kot vidim iz prvih komentarjev, se je "vsebinska" debata že razvila.
flagellum
# 18.07.2012 ob 13:48
Eden naj mi napiše ukrepe vlade, ki uničujejo javno šolstvo in vspodbuja zasebno.
kralj matjaž
# 18.07.2012 ob 12:53
Hm zanimiva trditev. Nobena šola še ni dobila manj denarja, ampak nekatere šole naj ne bi bile zmožne izplačati plač. Torej niso krivi varčevalni ukrepi ampak slabo upravljanje šol.
Kazalo