Del opozicije je skeptičen glede tega, ali je vprašanje statusa izbrisanih sploh primerno reševati z ustavnim zakonom. Foto: MMC RTV SLO
Del opozicije je skeptičen glede tega, ali je vprašanje statusa izbrisanih sploh primerno reševati z ustavnim zakonom. Foto: MMC RTV SLO

Člani ustavne komisije DZ-ja so določili vprašanja, o katerih bo tekla razprava o t. i. ustavnem zakonu o izbrisanih.

Javna predstavitev mnenj naj bi bila opravljena pred julijsko sejo državnega zbora, na njej pa bodo obravnavali deset vprašanj, od katerih so jih šest predlagali , štiri pa SD.

Koalicijske stranke so med drugim predlagale vprašanje, kdo in v katerih primerih je upravičen do odškodnine in ali naj se odškodnine omejijo ali celo izključijo ter ali je v primeru izplačila odškodnin primernejše njihovo pavšaliziranje.

Kako urediti odškodnine?
V zvezi s tem je Rudolf Petan, SDS, ocenil, da so odškodninski zahtevki, ki so bili vloženi na sodišča, visoki, saj naj bi, če bi jih sešteli, znašali kar nekaj milijard evrov. Nasprotno pa Jožef Školč, LDS, meni, da Petan pretirava, saj bi bila takšna višina zahtevkov prevelik zalogaj celo za kakšno večjo in bogatejšo državo. Darja Lavtižar Bebler, SD, pa ocenjuje, da izplačevanja odškodnin ni mogoče preprečiti.

Je ustavni zakon ustrezna rešitev?
SD
pa med drugim predlaga razpravo o tem, ali o izbrisanih sploh obstaja dovolj podatkov, da bi se o njih lahko sprejel ustavni zakon. Poleg tega bo na predstavitvi mnenj govor tudi o tem, kaj od Slovenije pričakuje mednarodna javnost in kako bi problem lahko rešili tako, da bi to ustrezalo odločbam ustavnega sodišča.