Beseda o avtonomni in ideološki inteligneci je tekla na okrogli mizi, ki jo je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, sodelujoči pa so poskušali razdelati ta dva pojma in ju navezati na današnjo situacijo.

"Inteligenca ravna oportunistično"
Z največ kritikami glede današnjega stanja je postregel Ivan Štuhec, strokovni direktor Zavoda Antona Martina Slomška. Dejal je, da nam polpretekla zgodovina pove, da se je inteligenca v totalitarnih sistemih obnašala podobno kot drugi sloji - oportunistično.

Po njegovem mnenju zato družbenih sprememb zadnjih dvajsetih let ne gre pripisati le inteligenci, ampak tudi drugim. Omenil je Ivana Omana, Franceta Tomšiča in Alojzija Šuštarja. Avtonomija tako za njega ni domena inteligence. "Slovenski intelektualec je globoko v sebi protestant - individualist in tudi oportunist. Politično je nestabilen ter menjuje avtoriete v korist svojega ega," je dejal.

Ob tem se je Štuhec navezal še na aktualno politiko. Spomnil je, da sta v času vlade Janeza Janše delovala dva strateška sveta, ki sta združevala intelektualce tako z leve kot desne politične opcije. "Sedanja politična garnitura pa tega očitno ne potrebuje," je menil in nadaljeval: "Tako ideološko-hermetične vlade nismo imeli od osamosvojitve". Kritičen je bil tudi do predsednika države Danila Türka, ki se po Štuhečevem mnenju vedno znova postavlja na stran leve politične opcije, namesto da bi združeval.

Rupel: Kriza stopnjuje ostrino ideološkega boja
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je ob vprašanju ideologije dejal, da je mislil, da se po letu 1989 s tem ne bo treba več ukvarjati, a gospodarska kriza in zaostrene razmere stopnjujejo ostrino ideološkega boja in konfrontacijo ter dajejo prosto pot ideološki inteligenci, torej inteligenci, ki temelji na določeni ideologiji. Po njegovem mnenju morajo demokratične družbe zagotavljati pluralizem in enakost idej. To se, tako Rupel, odraža tudi v razvoju univerz, ki pa naj bi se danes zaustavljal. Za Rupla tako dogajanje kazi podobo načrtov, ki so jih Slovenci imeli pred dvajsetimi leti.

Turk opozoril na nestrpnost intelektualcev
Tudi minister za razvoj v prejšnji vladi Žiga Turk je opozoril na težave z ustanavljanjem univerz zunaj Ljubljane in dodal, da so lahko tudi intelektualci tisti, ki so nestrpni. To je ponazoril s primerom, ko je nekdo, ki zagovarja strpnost do Romov in homoseksualcev, hkrati nestrpen do postavitve križa v učilnici.

Podobno je razmišljal tudi sociolog Frane Adam, ki se je vprašal, koliko so intelektualci lahko avtonomni, če pa eni druge obtožujejo ideološkosti in zagovarjanja desne ali leve politične opcije.