Vlada je na prejšnji seji ministrstvu za pravosodje in javno upravo naložila, da pripravi predlog celovitih prostorskih rešitev za ministrstva in vladne službe. Minister za pravosodje Senko Pličanič je v sredo novinarjem pojasnil, da so glede selitev ministrstev pripravili več možnih različic, med katerimi se bo vlada odločila. Koliko bo teh selitev, Pličanič ni pojasnil.

Tudi na novinarski konferenci po seji vlade je dejal, da še ni vse čisto jasno in da je treba še uskladiti nekatere selitve, predvsem selitev ministrstva za kmetijstvo in okolje z Litostrojske, kamor se zdaj seli celotno ministrstvo za notranje zadeve.

MOP nazaj na Dunajsko?
Ob tem pa bodo poskušali urediti, da se kmetijsko ministrstvo ponovno preseli v prostore na Dunajski cesti in jim tako ne bo treba plačevati pogodbenih kazni. Pogodbeno kazen bi morali plačati idrijskemu podjetju FMR, saj se je ministrstvo iz prostorov podjetja izselilo, ne da bi našlo novega najemnika. V pogodbi je bilo za tako ravnanje predvidenih 382.000 evrov kazni.

Direktor Urada vlade RS za komuniciranje Anže Logar je ob tem dodal, da taka prostorska rešitev pomeni okoli štiri milijone evrov prihranka na letni ravni. Sicer pa bodo selitev poskušali izvesti s čim manjšimi stroški. Kot pravi Logar, bodo pri obnovi objektov za prilagoditev glede na potrebe organa, ki deluje v objektu, šli le v najnujnejše posege.

Pličanič je opozoril, da je po veljavnih predpisih treba razrešiti direktorje direktoratov in imenovati v. d.-je. Logar pa je navedel, da je bilo do zdaj v vladi 45 razrešitev in 37 imenovanj, saj so bili določeni direktorati ukinjeni, razrešeni pa so bili večinoma ponovno imenovani. Skupno je vlada tako sprejela 82 kadrovskih odločitev.

Minister Pličanič še vedno brez državnega sekretarja
Logar je povedal še, da je vlada za generalno sekretarko s polnimi pooblastili na MNZ-ju imenovala Barbaro Brezigar in ob tem dodal, da se bodo glede razdelitve področij verjetno dogovorili na ministrstvu. Iz gradiva po seji vlade pa je razvidno, da je vlada na mesto generalnega direktorja direktorata za tožilstvo, imenovala Matijo Vidmarja.

Brez državnih sekretarjev še naprej ostaja minister za pravosodje in javno upravo. Ob tem je dejal, da se vsa kadrovska vprašanja, zlasti ko gre za državne sekretarje, usklajujejo v okviru vlade. Upa, da bo oba državna sekretarja dobil v kratkem, saj kot pravi, ima sam že dve kandidatki.

"Vlada se želi pogajati"
Pličanič je še pojasnil, da vlada o varčevalnih ukrepih tokrat ni razpravljala, saj jih je že sprejela. "Vlada je naredila vse, kar je bilo v njeni moči. Naredila je vse, da so čim bolj enakomerno razporejeni po celotnem prebivalstvu. Ukrepi so dani na mizo, vlada se želi pogajati. Če je prvi korak sindikatov to, da se ne bodo pogajali, potem morajo prevzeti svoj del odgovornosti," je dejal.

Sindikate je še pozval, naj podajo protipredloge. Cilj vseh, tako vlade kot sindikatov, bi po mnenju Pličaniča moral biti, da pomagajo k boljši finančni sliki te države.

Vlada je sicer obravnavala tudi zakon o ratifikaciji medvladne pogodbe o fiskalnem paktu, na podlagi katere bo v ustavo vnesla fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu. Pogodbo so voditelji 25 članic EU-ja, med njimi slovenski premier Janez Janša, podpisali v začetku marca, fiskalni pakt pa naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje.

Na dnevnem redu pogodba o ustanovitvi ESM-ja
Temelj pogodbe je fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj razen v izjemnih okoliščinah na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V vsakem primeru pa začasno odstopanje ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Pogodbenice morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v enem letu od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic evrskega območja. Cilj je, da začne veljati 1. januarja 2013.

Vlada je sprejela tudi predlog zakona o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), katerega namen je preprečiti nadaljnje širjenje dolžniške krize na območju skupne evropske valute. ESM bo začel delovati julija letos, njegova posojilna sposobnost pa je ob 700 milijardah evrov kapitala trenutno pri 500 milijardah evrov.

"Slovenija bo ostala na misiji v Afganistanu"
Ministri so razpravljali tudi o sodelovanju Slovenske vojske na misijah v tujini. Obrambni minister Aleš Hojs je napovedal, da bo Slovenija še naprej delovala v Afganistanu, in sicer do konca operacije mednarodnih sil Isaf, ki se bo končala konec leta 2014, a se bo kontingent, ki bo tja odšel oktobra letos, zmanjšal za deset pripadnikov.

Dodal je še, da Slovenska vojska ostaja v zahodnem delu države, v varnostno manj ogroženih predelih. Vlada je odločitev o nadaljnjem sodelovanju Slovenije v Afganistanu sprejela na podlagi analize, ki ugotavlja, da je nadaljnje sodelovanje strateški interes Slovenije z vidika mednarodnih povezav in zunanjepolitičnih interesov, da bi morebiten umik prispeval h korenitemu poslabšanju ugleda Slovenije in da so mednarodne sile tam zaradi želje oz. zahteve lokalnih prebivalcev, je še pojasnil Hojs.