Slovenija
Med deficitarnimi poklici je tudi dimnikar. Foto: BoBo

Dodaj v

Odprt razpis za štipendije za deficitarne poklice

Vloge je možno oddati do 20. septembra
18. junij 2018 ob 11:39
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Vlogo za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019 je mogoče oddati vse do 20. septembra, Javni sklad za razvoj kadrov bo podelil 1000 štipendij v višini 100 evrov mesečno v celotnem obdobju izobraževanja.

Med deficitarne poklice spadajo kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instalater strojnih instalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar in steklar.

Na pridobitev štipendije lahko vpliva povprečna ocena
Štipendijo iz omenjenega razpisa lahko pridobijo dijaki 1. letnikov, ki se prvič vpisujejo v izobraževalne programe za pridobitev deficitarnega poklica. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je sicer že januarja objavil javni razpis in določil nabor deficitarnih poklicev za šolsko leto 2018/2019. Vlogo je mogoče oddati od petka in vse do 20. septembra.

Čas oddaje vloge pa ni merilo za pridobitev štipendije. Če bodo namreč na skladu prejeli več vlog, kot je na voljo sredstev, bodo vloge razvrščali na podlagi višje povprečne ocene in višje povprečne ocene izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole.

Štipendijo je mogoče pridobiti tudi za šolanje v nekaterih dvojezičnih izobraževalnih programih, in sicer ekonomski tehnik, ki se izvaja v italijanskem jeziku, ter programe mehatronik operater, strojni tehnik in kemijski tehnik, ki se izvajajo v madžarskem jeziku.

Štipendija ne vpliva na socialne transferje
Na skladu so še pojasnili, da prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in na višino plačila dohodnine, dijak pa lahko istočasno prejema tudi državno oziroma Zoisovo štipendijo. Ni pa štipendija za deficitarne poklice združljiva s kadrovsko štipendijo.

Operacijo Štipendije za deficitarne poklice sicer sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Z njo želijo mlade spodbuditi k vpisu v izobraževalne programe za deficitarne poklice in s tem zagotoviti ustrezno število mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog.

La. Da.
Prijavi napako
Komentarji
mataj-finance
# 18.06.2018 ob 20:54
Bedarija. Ti poklici niso deficitarni, ampak preslabo plačani.
železen
# 18.06.2018 ob 13:44
Da Rubin, že stari latinci so djali Carum rarum- redko je dragoceno. Če je nebroj bosancev in albancev, ki bi vezali armaturo, štemali, vlivali beton ali mešali fasadno lepilo, potem na tem področju težko izpogajaš kaj več kot dobijo oni. Če pa znaš operirati otroška srca, te bo v pogodbi namesto zneska čakala prazna črta- vpiši sam. In ne boš verjel, lahko je tudi obratno! Dokaz je veliko visoko izobraženih arhitektov, ki delajo za manj kot garači na gradbišču, ali pa morje hrvaških zdravnikov, ki jih 4 ali 5 hrvaških medicinskih fakultet vsako leto naplavi, država pa ne zaposli.
boro007
# 18.06.2018 ob 23:13
@mataj-finance

Bedarija. Ti poklici niso deficitarni, ampak preslabo plačani.

Se strinjam... Kateri otrok pa hoče posnemati starša, katerega vidi da gara vsak dan pa komaj malo čez minimalca prileze... Spotoma pa vidi velike zaslužkarje med katerimi je milijon prevarantov na jadrnicah obkroženih z misicami itd...
železen
# 18.06.2018 ob 12:52
...lahko da je umetna tvorba ampak v komentarju ti, ne jaz, podcenjuješ ˝pisarniške fikuse˝ ! Kdo pa so to? Kaj pa je naravno? Kdo si po naravni poti zasluži več? Predsednik, minister, direktor, zdravnik? Kaj pa pisatelj, skladatelj, novinar, knjižničar? So to preplačana pisarniški fikusi, ki jih omenjaš? Si zaslužijo manj, ker njihovo delo ni težaško? Ni težaško ker nimajo žuljev na rokah ali zakaj?
Družba bo šla naprej, ko bo intelektualno delo vrednota in ne predmet posmeha.
rubin
# 18.06.2018 ob 12:17
Sama tezaška dela, za katera bi bilo prav, da so bolje plačana kot razni pisarniški fikusi. Samo kaj ko trg in pomanjkanje kadra ne more narediti svoje ker uvažamo pol Bosne. Še iz Bangladeša bi delodajalci uvozili, samo da bi plačali mizerijo..
aka29
# 18.06.2018 ob 12:00
Pek in slaščičar ja, kuhar pa ne?
Sicer pa podpiram štipendije za vse omenjene, bi pa bilo treba kaj narediti na področju pogojev dela. Če bi se ZDR-1 dosledno izvajal, bi se gotovo več mladih odločalo za te poklice.
boro007
# 18.06.2018 ob 23:10
Med deficitarne poklice spadajo kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instalater strojnih instalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar in steklar.

Kako je potem mogoče da ima večina teh minimalce ali pa rahlo čez? Ker tržna ekonomija ne deluje, ali ker so si jo priredili tisti "najbolj zaslužni"?...

Na razpis za vzdrževalca dve vlogi, na razpis za direktorja 10... O razliki med plačo vzdrževalca in plačo direktorja pa sploh ni vredno govoriti...
neviden
# 18.06.2018 ob 21:45
Premajhne plače , slabi delovni pogoji...... Kdo pa bo delal za tako malo cekinov. Zdravnike naj dajo delat za dimnikarje , pa ne bodo več tako beli , čisti ... ,niso najslabši delovni pogoji , v bolnicah , zdravstvenih domovih , šolah , upravnih enotah itd. , ampak tam kjer se dela fizično. Ve se kdo štrajka , ne štrajkajo fizikalci..................
ginza
# 18.06.2018 ob 15:24
@BarakOrkbama: Seveda sta oba potrebna, samo delo enega je sposobna opravljati le peščica, za delo drugega pa se v pol leta lahko izobrazi skorah kdorkoli.

Tu si dal 2 primerjavi, ki nista primerjavi: "biti sposoben nečesa" in "izobraziti se" sta dva različna pojma. Vsak se lahko izobrazi in izuči česarkoli, biti sposoben to potem tudi opravljati pa je čisto druga stvar.

Presenečen bi bil, kako veliko ljudi je nesposobnih opravljati delo "pisarniškega fikusa".
Bivši uporabnik
# 18.06.2018 ob 13:38
@rubin
Žal mi je, da tega nisi vedel, ampak tako je. Če ljudje svobodno živijo in se odločajo za to, kako bodo porabili svoj čas dobiš tržni sistem. Ne rabiš ničesar drugega kot neko zagotovilo, da tvojih pravic ne bo nihče kratil.

Seveda naj bi to pomenilo, da gredo plač gor, v kolikor gre res za pomankanje, ne pa neko čudno gonjo, ki se jo uporablja kot izgovor za uvažanje delavcev oziroma davkoplačevalcev. Ne pomeni pa to, da bo dimnikar več plačan kot inžiner, ker je kljub vsemu več ljudi, ki znajo (oziroma so se sposobni naučiti) opravljati dimnikarjevo delo kot inžinerjevo.
Bivši uporabnik
# 18.06.2018 ob 13:22
@rubin
Seveda sta oba potrebna, samo delo enega je sposobna opravljati le peščica, za delo drugega pa se v pol leta lahko izobrazi skorah kdorkoli. Zato je tudi inžiner več plačan. Popolnoma naravno je, da je eden več plačan kot drugi. Umetno bi bilo, če bi vse enako vrednotili ne glede na to kaj počnejo.
navigator007
# 18.06.2018 ob 13:00
Če je med deficitarnimi poklici tudi mehatronik, potem bi bilo morda enkrat za spremembo smiselno dati simbolično sliko nekoga, ki krmili robota in ne dimnikarja. Steklar, mizar ali tapetnik so lahko industrijski umetniki. Zakaj se ne bi enkrat potrudili in prikazali te poklice v malo bolj atraktivni podobi?
povzetek
# 18.06.2018 ob 12:25
Katere štipendije pa so razpisali zasebni delodajalci?
železen
# 18.06.2018 ob 12:19
@rubin

delo koga je več vredno: inženirja, ki v pisarni s fikusom za hrbtom zriše avto, ali šlosarja, ki ta avto sestavi?
železen
# 18.06.2018 ob 12:17
dejstvo, da so ti poklici deficitarni, kaže, da gremo kot družba v pravo smer: mladih šolajočih je, kolikor jih je in očitno ima večina večje ambicije kot biti... zidar- lepo vas prosim, na gradbiščih nihče že desetletja ne govori slovensko, podobno je s knaufarji. Teh poklicev nima smisla štipendirati, ker imajo mladi boljše možnosti v drugih panogah. Je pogoj za pridobitev štipendije slovensko državljanstvo?
Kot v zahodnih deželah bo tudi pri nas čez desetletje večina slabo plačanih delovnih mest zasedla tuja delovna sila, naši mojstri pa bodo zaradi cenovnega dampinga delali severno od meje- kot številni že zdaj.
rubin
# 18.06.2018 ob 12:33
Železen, odgovor je oba dela sta nujno potrebna da se lahko vozi avto. To je kot bi vprašal kaj je pomembnejše, jetra ali srce za človeka. Vrednostni sistem v smislu kaj več ali manj je umetna tvorba, ne naravna stvar..
rubin
# 18.06.2018 ob 13:30
Obama, nisem vedel da je tržni sistem od narave dan... Kaj ne poveš... Sicer pa če smo že pri trgu, glede na to da je pomanjkanje kadrov povezano s višjo plačo, bi po logiki morali tej kadri zaslužiti več kot ostali, mar ne?
Kazalo