Slovenija
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.1 od 9 glasov Ocenite to novico!
"Ženske ostajajo na delu vse dlje in imajo več služb hkrati, da lahko preživijo sebe in otroke," je opozorila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Foto: BoBo
Okrogla miza na ZSSS za 8. marec
Okrogla miza odbora za enake možnosti pri ZSSS z naslovom Kako ženske uresničujemo pravico do usklajevanja dela in družine? Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
       "Če bomo čakali na naravni tok in stanje zavesti, potem do sprememb ne bo nikoli prišlo."       
 Martina Vuk, Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti

Dodaj v

Okrogla miza ZSSS: Ženska je ujeta v začaran krog skrbi

Kako ženske uresničujejo pravico do usklajevanja dela in družine?
8. marec 2018 ob 15:46,
zadnji poseg: 8. marec 2018 ob 15:56
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dobrih 31 odstotkov žensk je že zamenjalo zaposlitev, da bi lažje usklajevale družinske obveznosti. Poleg skrbi za otroke ženske prevzemajo vse več skrbi tudi za starejše, so poudarili na okrogli mizi ZZZS-ja.

Na žensko v življenju sistemsko odpade večji del skrbi: najprej za otroke, nato za vnuke in starše ter zaradi njihove daljše povprečne življenjske dobe po večini še skrb za moža. »Mnoge ženske so celo življenje ujete v krog skrbi,« je poudarila Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta na okrogli mizi, ki jo je ob 8. marcu organiziral odbor za enake možnosti na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Hrženjakova je pri tem merila predvsem na sistemsko popolnoma neurejeno področje dolgotrajne oskrbe, ki v Slovenji še nima svojega zakona, kljub pospešenemu staranju prebivalstva. Ker je oskrba starejših precej draga, iz javnih virov pa ni pomoči, družine zelo pogosto same prevzamejo oskrbo starejših, kar v praksi pomeni, da so prav ženske prisiljene v dodatno delo. Oskrbe si ne upajo zavrniti, ker družini nočejo povzročiti dodatnih stroškov. »Neformalne skrbnice razbremenjujejo javno blagajno,« je dejala Hrženjakova in dodala, da je zaradi preobilice dela v družini več stresa in konfliktov, preobremenjene ženske pa tudi pogosto zbolevajo.

Kar 76 odstotkov neformalnih oskrbnic je po podatkih Evropske unije žensk, njihova povprečna starost je 55 let, povprečno porabljen

čas za oskrbo pa 46 ur na teden. Med neformalnimi oskrbnicami jih je 41 odstotkov zaposlenih, kar pomeni, da nekatere skupaj s službo opravijo več kot 80 ur dela tedensko, na drugi strani pa jih veliko zaradi potrebe po oskrbovanju družinskih članov opusti zaposlitev, kar privede do izrazito poslabšanega finančnega položaja neformalnih oskrbnic, ki za svoje domače delo niso plačane.

Sociologinja Maca Jogan je poudarila, da usklajevanje dela in družine ni le žensko, temveč družbeno vprašanje, ki bi moralo postati tudi moško vprašanje. V Jugoslaviji se je v 70. letih začela usklajevati delitev družinskega dela med moškim in žensko, ko se je z vzpostavitvijo starševskega dopusta odprla možnost, da skrb za otroka tri mesece po rojstvu prevzame moški, ženska pa se lahko vrne na delo. V 80. in 90. letih, ko pride do govora o evropeizaciji, pa naj bi se ženska začela vračati k svoji naravni vlogi. »Ženska je naravno okolje, ki se lahko izkorišča za pridobivanje dobička,« je bila kritična Joganova do obravnave ženske v kapitalistični družbi in dodala, da sistem želi ženske ohraniti v vlogi "blažilcev napetosti in varuhinj reda".

Svoboda sta dopust in bolniška
Tudi Teja Jarc s sindikata Mladi plus je bila kritična do družbenoekonomske ureditve, ki hoče "delavca, ki je ves čas na razpolago, ženske to niso. Za trg dela smo manj zanimive." Opozorila je na položaj mladih prekark, ki delajo prek avtorskih, podjemnih pogodb ali po sili razmer odpirajo s. p.-je in živijo v iluziji svobode: "tu ne gre za svobodo, ampak delaš doma, ob koncu tedna, ob vsaki uri. Svoboda pa je to, da ko sem bolna, ostanem doma, in grem na dopust, ki je plačan."

Dodala je, da prekarnost na ženske vpliva drugače kot na moške, saj jih delodajalci na razgovorih še vedno sprašujejo o načrtovanju družine, čeprav je to protizakonito. "Seveda bi jim želela svetovati, naj se postavijo zase," a dejstvo je, da potem ne bodo dobile službe, položaj opisuje Jarčeva, ki pravi, da ženske z delodajalci še vedno podpisujejo dogovore o nezanositvi, o inšpekcij, ki bi to preganjala pa ni ne duha ne sluha. Kar 80 odstotkov žensk v Sloveniji, starih od 15 do 24 let, ki so v delovnem razmerju, je zaposlenih za določen čas, kar pomeni, da so plačne slabše, po porodniškem dopustu pa jim pogodbe pogosto ne podaljšajo: "Razlika med spoloma se poglablja, prekarizacija pa omogoča diskriminacijo žensk," je še dodala Jarčeva.

Ne smemo se sramovati aktivizma
Že v uvodnem nagovoru je Martina Vuk z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dejala, da so se spremembe v vsakem trenutku zgodovine zdele nemogoče, a so si jih ženske vseeno izborile. "Če bomo čakali na naravni tok in stanje zavesti, potem do sprememb ne bo nikoli prišlo," je dejala in dodala, "ne smemo se sramovati aktivizma, brez njega ni napredka." Četudi se zdi, da je včasih lažje plavati s tokom, 90 odstotkov dela opraviti sama in biti vesela, če partner odnese smeti.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
brezlj
# 08.03.2018 ob 18:43
Opozorila je na položaj mladih prekark, ki delajo prek avtorskih, podjemnih pogodb ali po sili razmer odpirajo s. p.-je in živijo v iluziji svobode

Ja, ker to je izključno problem žensk ane? Čez 2 dni na dan moških pa ne bo nobenih člankov o tegobah moških, ker moški mora vse požret in bit tih mučenik, če ne se zanj najde 1000 in en pomanjševalni, slabšalni pridevnik.
Bivši uporabnik
# 08.03.2018 ob 17:28
Ampak a se feministkam ne zdi nič sporno, da imajo na okrogli mizi za enake možnosti 100% žensk? A ni to diskriminacija? Kaj pa kvotre? Sicer pa:
Svoboda pa je to, da ko sem bolna, ostanem doma, in grem na dopust, ki je plačan
Ta stavek pove približno vse o tem, koliko imajo tam prisotne pojma o ekonomije. Kdo pa zasluži denar za plačan dopust in bolniško, če ne delavec s svojim delom? Pa tudi hecno doumevanje svobode. "Svoboda je to, da lahko ne delaš in si za to plačan". Zate morda res ja.
drugo mnenje
# 08.03.2018 ob 21:12
alienacija moških, produkcija šibkih moških, beta samcev, nezadovoljstvo žensk zaradi slabih in šibkih zvez, feminizacija poklicev, kvote, standardi za policijske vrste...enakopravnost ja veš da.
HOR
# 09.03.2018 ob 10:33
@BarakOrkbama
# 08.03.2018 ob 17:28
"...Svoboda pa je to, da ko sem bolna, ostanem doma, in grem na dopust, ki je plačan
Ta stavek pove približno vse o tem, koliko imajo tam prisotne pojma o ekonomije. Kdo pa zasluži denar za plačan dopust in bolniško, če ne delavec s svojim delom? Pa tudi hecno doumevanje svobode. "Svoboda je to, da lahko ne delaš in si za to plačan". Zate morda res ja..."


...
Tvoj komentar je jasno tendencioznom popolnoma mimo konteksta.
Stavek pove približno, da imajo tam prisotne še kako pojma o ekonomiji saj ji je jasno, da imajo zaposleni pri delodajalcih plačano bolniško in dopust, medtem ko si to s.p. krije sam, oziroma plača oseba, ki jo prisilijo v s.p. ker nima redne zaposlitve pri delodajalcu...

Stavek "Svoboda je to, da lahko ne delaš in si za to plačan" pa se nanaša na to, da se nekaterim, ki imajo (so prisiljeni v sp , ker drugače ne bi dobili dela in plačila ) sp zdi, da imajo večjo svobodo (ker si pač sami določajo čas dela), ki pa se neha, ko zbolijo in nimajo ugodnosti pravice plačanega dopusta, kot ga imajo tiste (in tisti) ki so redno zaposleni pri delodajalcu...
In na to bolniško in ta dopust, ki je pravica zaposlenih se nanaša ta svoboda "da lahko ne delaš in si za to plačan"
Produktivnost družb v ekonomiji pa je že zdavnaj prerasla takšen nivo, ki ne bi omogočal bolniške in dopuste...Lahko pa se tudi dogovorimo, da se vrnemo nazaj na standard 19 stoletja namesto, da greno naprej v standard 21 stoletja...
Kdor tega ne razume, ne razume sedanje ekonomije...
johnsmith
# 09.03.2018 ob 08:31
Ženske bi se morale boriti, da bi država dodatno finančno podprla poklic mame in gospodinje. S tem bi ženska lahko skrbela za družino in bi posledično bilo veliko manj zblojenih otrok in staršev.
friks
# 09.03.2018 ob 10:01
brezlj

točno to sem se namenil opozoriti, pa sem videl, da si že izpostavil. Na 100 člankov o tegobah žensk pride mogoče 1 o tegobah moških. Ker moški pač nimamo ene skrbi na celem svetu, če jo pa slučajno imamo smo pa nimamo kaj jamrat.

In to je enakopravnost.
ivod
# 09.03.2018 ob 07:49
... tako dolgo in močno brcanje zdrobi jajca ... zdaj pa še naprej jamrate in se čudite :)
johnsmith
# 09.03.2018 ob 08:32
Problem feministk je, da bi bile rade vse drugo kot ženske in matere.
anomis
# 08.03.2018 ob 23:33
@brezlj:

Nihče vam ne zapoveduje, da morate bit tihi mučeniki. To breme si sami nalagate, med seboj tekmujete, se celo pobijate in potem pričakujete, da boste še pohvaljeni za to. Podprite feministično borbo, pridružite se s svojimi tegobami in predlogi za spremembe, da bomo zaživeli v precej bolj kakovostnem svetu, kot ste očitno tudi sami zelo nezadovoljni s svetom, kakor ga vodijo in usmerjajo moški.
Kazalo