Omerzela so v DL-ju pred letom dni opisali kot
Omerzela so v DL-ju pred letom dni opisali kot "uspešnega poslovneža, podjetnika in mednarodno nagrajenega inovatorja". Foto: Državljanska lista
Nepremičnine
Po dolgih vrstah na Gursu se je vlada odločila, da so v zakonu potrebni popravki. Zapletalo se je pri vprašanju, skozi kateri zakon popravke izvesti. Foto: BoBo

To štejem kot veliko zmago slovenske politike tudi na mednarodni ravni.

Omerzel o nesojenem žaveljskem plinovodu
Samo Omerzel
Čisto zadnji preizkus za Omerzela je bilo posredovanje v državnem rudniku, kjer so se stavkajoči rudarji zaprli v jamo. Foto: BoBo

Vlada je odločena spremembe izpeljati, je na tiskovni konferenci napovedal Omerzel. Poleg podaljšanja roka bo spremenjena višina obdavčitve za stanovanjske nepremičnine. Te bodo ne glede na rezidenčnost vse obdavčene po 0,15-odstotni stopnji.

Vlada je tudi enotna, da se bodo zemljišča za gradnjo stavb vrednotila enako kot vsa druga stavbna zemljišča.
Zapletalo se je pri vprašanju, skozi kateri zakon izpeljati spremembo - sistemski zakon (o davku na nepremičnine) ali skozi dopolnitev zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

V DZ-ju so želeli le novelo zadnjega, a jim je zakonodajno-pravna služba to odsvetovala.

Zato se bo sprememba izvedla skozi sistemski zakon, katerega nosilec je ministrstvo za finance, je napovedal Omerzel.

Čakajoč ustavno sodišče
Zakon o davku na nepremičnine je še vedno v presoji ustavnega sodišča. Njegov predsednik Miroslav Mozetič je napovedal, da bo odločitev sprejeta in razglašena do konca meseca.

Omerzel se je na tiskovni konferenci še ozrl nazaj na opravljeno delo ob prvi obletnici vlade Alenke Bratušek. Ta sicer ne pomeni tudi obletnice Omerzelovega ministrovanja, saj je položaj prevzel po precej težavnem obdobju odstopajočih predhodnikov.

Omerzel z opravljenim zadovoljen
Z opravljenim je kljub temu zadovoljen. Kot svoj največji uspeh je na novinarski konferenci izpostavil nov energetski zakon. Razlog tiči v časovni stiski oz. pritisku nad Slovenijo, ki je zamujala s prenosom evropskih direktiv.

Šlo je za t. i. tretji energetski sveženj, zaradi katerega je državi grozila tudi kazen Evropske unije. Omerzel je prepričan, da je hitro sprejeti zakon dober.

Ustavljen projekt Žavlje
Kot zelo pomemben dosežek šteje tudi to, da je Slovenija dosegla dogovor z Italijo in da plinskega terminala v Žavljah ne bo. Vlada je bila pri tem vprašanju zelo odločna in je argumentirano predstavila, zakaj plinski terminali v Žavljah niso sprejemljivi. "To štejem kot veliko zmago slovenske politike tudi na mednarodni ravni," je dejal minister.

Sanacija škode po žledolomu
Zadovoljen je bil tudi s hitrim sprejetjem intervencijskega zakona po nedavnem žledolomu, ki je v Sloveniji povzročil veliko škodo. Na osnovi sprejetega zakona nas zdaj čakajo sanacija in investicije v infrastrukturo, je povedal.

Interpelacijo je prestal
Njegovo delo je pomembno zaznamovala tudi interpelacija, ki jo je uspešno prestal. Po njegovem mnenju gre za izkušnjo, ki pomembno vpliva na delo ministra - prepričan je, da je na njegovo delo vplivala pozitivno.

V prihodnje nas bo po njegovem mnenju zelo močno zaznamoval energetski koncept Slovenije, ki ga na infrastrukturnem ministrstvu intenzivno pripravljajo. Strateške odločitve bodo utemeljene na številkah, minister pa veliko priložnost za Slovenijo, ki je po njegovem mnenju preveč odvisna od uvoza fosilnih goriv, vidi v proizvodnji elektrike.

Digitalizacija baz podatkov o okolju
Še naprej bodo dejavni tudi na področju urejanja okolja in gradnje objektov. Slovenijo želijo "zdigitalizirati" na vseh področjih, povezati baze podatkov ter tako investitorjem omogočiti hiter dostop do prostorskih informacij in podatkov, kaj in kje je mogoče graditi. V ta namen pripravljajo celostno prenovo zakonodaje s tega področja, je povedal Omerzel.


To štejem kot veliko zmago slovenske politike tudi na mednarodni ravni.

Omerzel o nesojenem žaveljskem plinovodu