Kako naj ustavno sodišče doseže uravnoteženost? Tudi med strokovnjaki so mnenja zelo deljena. Foto: BoBo
Kako naj ustavno sodišče doseže uravnoteženost? Tudi med strokovnjaki so mnenja zelo deljena. Foto: BoBo
Pahor na posvet z ustavnimi sodniki

Pahor, prihodnje leto mora DZ-ju predlagati šest novih kandidatov za ustavne sodnike, tudi za predsednika ustavnega sodišča, namreč razmišlja o tem, da bi se morali izbrani kandidati še pred potrditvijo v DZ-ju javno predstaviti pred novinarji. A večina nekdanjih ustavnih sodnikov ima glede tega pomisleke. Bolj so naklonjeni možnosti, da bi se kandidati predstavili pred nekakšnim zborom nekdanjih ustavnih sodnikov, ki bi nato s svojim mnenjem predsedniku republike pomagal pri izboru.

Po oceni Franca Testena politična in pravna kultura v državi nista takšni, da bi prenesli javno predstavitev kandidatov. Po besedah Janeza Čebulja bi to pomenilo, da bi se moral kandidat javno izrekati o vprašanjih, o katerih bo morda kot ustavni sodnik odločal, kar je neobičajno. Ciril Ribičič je dodatno opozoril, da bi se moral tak sodnik izločiti iz odločanja o zadevi, ki jo je javno komentiral.

Nekdanji ustavni sodniki so se strinjali, da je nazorska uravnoteženost sodnikov pomembna, so se pa razlikovali v predlogih, kako jo doseči. Za Lovra Šturma je idealno, če je približno polovica sodnikov enega nazora, druga polovica pa drugega, Lojze Ude pa je izrazil prepričanje, da je doseči popolno uravnoteženost "preveč romantično".

Utopija ali praktična realnost?
Za Matevža Krivica pa bi bila idealna rešitev, če bi imeli parno število ustavnih sodnikov, torej če bi jih bilo namesto devet osem, kar bi pomenilo, da ne bi moglo priti do preglasovanja.

Petru Jambreku se je zdela zelo dobra prva sestava ustavnega sodišča, kjer se je po njegovih besedah točno vedelo, kako bodo glasovali štirje sodniki in kako drugi štirje, "medtem ko nikoli nisi vedel, kako bo glasoval Franc Testen". To jih je po Jambrekovih besedah sililo, da so se ga trudili prepričati z dodatnimi pravnimi mnenji, posledično pa so bile odločitve kakovostnejše.

Za Dragico Wedam Lukić pa je vnaprej predvideti uravnoteženost, utopija. "Sodišča, kjer vnaprej vemo, kako bo kdo opredeljen, ne potrebujemo. Kako bo kdo glasoval, mora biti odvisno od samega primera," je dejala.

Pahor na posvet z ustavnimi sodniki