Borut Pahor: Zakaj pa mislite, da naši hrvaški kolegi ne pridejo in nam skočijo v objem zato, ker smo jim nekaj podarili? Zato, ker je to napisano v arbitražnem sporazumu. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor: Zakaj pa mislite, da naši hrvaški kolegi ne pridejo in nam skočijo v objem zato, ker smo jim nekaj podarili? Zato, ker je to napisano v arbitražnem sporazumu. Foto: MMC RTV SLO
Piranski zaliv
Državi bi lahko sporazum podpisali konec meseca, je v Odmevih dejal Milan Balažic. Foto: MMC RTV SLO
Miro Cerar
Miru Cerarju se zdi neprimerno, da premier Borut Pahor vprašanje meje s Hrvaško, ki je tako pomembno za državljane Slovenije, veže na svojo (uspešno ali neuspešno) kariero. Foto: MMC RTV SLO
Milan Brglez
Milan Brglez je prepričan, da bi bil najboljši sporazum kompromis, po katerem nobena od držav vse do konca ne bi natančno vedela, kakšen bo na koncu izid. Foto: MMC RTV SLO
Pogovor o arbitražnem sporazumu

Borut Pahor je na konferenci SD-ja v Postojni tako zanikal navedbe predsednika Civilne iniciative za pravično mejo v Istri Daniela Starmana, ki je v petek v Odmevih dejal, da arbitražni sporazum ne vsebuje vsebinske definicije glede stika naše države z odprtim morjem. "Zakaj pa mislite, da naši hrvaški kolegi ne pridejo in nam skočijo v objem zato, ker smo jim nekaj podarili? Zato, ker je to napisano v arbitražnem sporazmu," trdi Pahor.

Ob tem pravi, naj se vladi pusti, da pride do nekega sporazuma, ki bo omogočal, da bo mejno vprašanje rešeno in da bo Slovenija odločala z dvotretjinsko večino o pristopni pogodbi Hrvaške z rešenim mejnim vprašanjem. "Morda ne bomo vedeli, kje točno bo tekla meja, ampak načela, po kateri bo ta rešena, pa bodo znana in ratificirana,"je dejal in dodal, da bodo šli do konca, tudi na referendum, če bo potrebno.

V SLS-u prepričani, da ne gre za "pravi stik"
Na zadnje Pahorjeve trditve so se že odzvali tudi v SLS-u, kjer zatrjujejo, da stik z mednarodnimi vodami, o katerem govori predlog arbitražnega sporazuma, ni tisti teritorialni stik z mednarodnimi vodami, ki ga sicer poznajo pomorske države in ki bi Sloveniji zagotavljal pravico do epikontinentalnega pasu ter do razglasitve ekonomske in ribolovne cone. Kot pravijo, na to opozarjajo javno podane razlage, da naj bi predlog arbitražnega sporazuma predvideval določitev režima v različnih pasovih na morju. Če pa je pravila režimov treba še določiti, predlog sporazuma sam po sebi ne zagotavlja stika z odprtim morjem, dodajajo.

Starman: V sporazumu tudi ni načela pravičnosti
Kot je znano, je kritikov arbitražnega sporazuma vse več, iz Odmevov pa je razvidno, da (strokovno) javnost begata prav vprašanje stika z odprtim morjem in pogajanja politike brez stroke. Starman je na pogovor v studio TV Slovenija prinesel dokument, za katerega je dejal, da je kopija sporazuma, čeprav ni mogel potrditi, da je to isti sporazum, kot ga ima v rokah vlada. Če je to ta, potem sta po njegovem mnenju za Slovenijo kritični zlasti dve točki: da ni vsebinske definicije glede stika naše države z odprtim morjem in da ni načela pravičnosti, po katerem Slovenci najbolj hrepenimo. Starman je pri tem opozoril tudi na ekonomsko študijo, ki naj bi pokazala, kako drago bi Slovenijo stalo, če ne bo imela izhoda na odprto morje.

Brglez: Stik z odprtim morjem definiran na unikaten način
Na vprašanje, ali ima predsednik Civilne iniciative za pravično mejo v Istri pravi dokument, uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažič ni želel odgovoriti, dejal je le, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn pripravil pet dokumentov, ki so seveda pricurljali tudi v Ljubljano. Katerega od njih ima Starman, ni vedel. Ob izraženih dvomih je dodal, da bi morda Slovenija lahko upoštevala idejo, da se sporazumu priloži interpretacijski memorandum, ki bi vnaprej razčistil, kakšne so možnosti interpretacije in katere so tiste, ki veljajo za slovensko vlado in slovenski parlament.

Strokovnjak za mednarodne odnose Milan Brglez s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki dokument očitno pozna in ga pogojno sprejema, pa je Starmana povsem zavrnil in zatrdil, da sporazum vsebuje obe točki. Obenem je pojasnil, da je stik z odprtim morjem definiran na način, ki "je pravzaprav unikaten".

Cerar: Vprašanje bi morala razčistiti stroka
A se tu razprava o odprtem stiku z morjem ni končala. To vprašanje mora postati javno, je poudaril pravnik Miro Cerar s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je prepričan, da bi morala to zadevo čim prej razčistiti tudi stroka. Vprašal se je, kaj pravzaprav predvideva sporazum. Da slovensko teritorialno morje sega do odprtega morja? Da dobimo koridor do odprtega morja? Da bo koridor tako slovenski kot hrvaški?

Balažic: Nič ne kaže, da je Hrvaška za razkritje
Zaradi nejasnosti je znova pozval k razkritju sporazuma. Glede na to, kako smo vprašanje meje obravnavali v zadnjih 18 letih - brez strategije, brez mednarodno verodostojnih pravnikov, brez angažiranja mednarodnih podjetij, ki imajo izkušnje z mednarodnimi sodišči in arbitražami, brez jasnega koncepta - človeka postane strah, kaj se zdaj dogaja, je dejal. Razkritje bi bilo nujno, ker po njegovem ni dobro, da se mora Slovenija zdaj hitro odločati o nečem, česar pravna stroka in javnost ne poznata. Cerar priznava, da ima Slovenija siromašno pravno stroko, da je pravnikov torej malo in imajo malo mednarodnih izkušenj, ker je Slovenija mlada država; prav zato meni, da bi bilo treba najeti tuje pravnike: "Če plačujemo druge neumnosti, bi bil to še majhen strošek."

A indicev, da bi Hrvati dovolili objavo sporazuma, kot je navrgel Balažic, ni. Po njegovih besedah bi bila stroka sicer dobrodošla v razpravi, a je v tem trenutku pomembnejša kot sodelovanje pravnih ekspertov politična volja, da se sporazum podpiše. Pravnik se je s tem strinjal le deloma, saj je prepričan, da dejstvo, da se za Slovenijo pogajajo ljude, ki za sabo nimajo nobene stroke, predstavlja veliko tveganje in improvizacijo.

Referendum - če že, naj bo o meji
Beseda je tekla tudi o tem, zakaj sporazum še ni podpisan. Na vrsti je hrvaška stran, je zatrdil uradni govorec MZZ-ja in dodal, da morajo sosedje zdaj izpolniti svoj del dogovora, sicer naj bi se nanje zvršil hud mednarodni pritisk. Slovenija po njegovih besedah mandat za podpis že ima, potreben je le še postopek v parlamentu, pri katerem pa ne pričakuje zapletov. Balažic ugotavlja, da Hrvaška zavlačuje, verjetno zato, "ker ima težave pri implementaciji dogovora". Starman je izrazil pomislek, ker je v Sloveniji dovolj že potrditev matičnega odbora DZ-ja, in opozoril, da se morata pri sosedih s sporazumom strinjati dve tretjini poslancev.

Gostje so pogovor v Odmevih končali s svojimi mislimi o referendumu. Brglez in Cerar sta se pri tem strinjala, da referenduma (zaradi strokovnosti vprašanja) ne zagovarjata, da pa naj se ljudje, če bi do tega moralo priti, raje odločajo o mejnem vprašanju kot o vstopanju Hrvaške v EU.

Pogovor o arbitražnem sporazumu