Za reševanje krize je potrebno mnogo sredstev, šteje vsak evro, pravijo podporniki akcije, zato so prepričani, da bi morali vzeti bogatim. To je po njihovem mnenju tudi Cerkev. Foto: BoBo
Za reševanje krize je potrebno mnogo sredstev, šteje vsak evro, pravijo podporniki akcije, zato so prepričani, da bi morali vzeti bogatim. To je po njihovem mnenju tudi Cerkev. Foto: BoBo

"Želimo in zahtevamo, da se Cerkev ukvarja z vero, v državne posle, politiko pa se nima pravice vmešavati. Za samostojno financiranje ima Katoliška cerkev največje zasebno premoženje v Sloveniji in v svetu, zato je vsako dodatno financiranje iz proračuna ali občin nemoralno in protiustavno," so prepričani.

Vse manj denarja za socialne pravice
Zato pričakujejo, da bo država prenehala financiranje najprej Katoliške cerkve, potem pa tudi vseh ostalih verskih skupnosti. Nerazumljivo se jim namreč zdi, da v času krize, ko zmanjkuje denarja za socialne in zdravstvene pravice, država namenja denar Cerkvi, ki ima veliko svojega premoženja. Ob tem opozarjajo, da s tem Cerkev plačujejo tudi nekatoličani.

Lani je Cerkev iz proračuna dobila 2.300.000 evrov, kažejo podatki urada za verske skupnosti. Zaposleni pa jih lahko namenijo tudi del dohodnine.

Podpise bodo poslali DZ-ju in vladi
Podpise bodo na stojnici zbirali še do srede, do zdaj je svoj podpis prispevalo 500 ljudi. Na svoji spletni strani imajo peticijo tudi v elektronski obliki, tam je oddanih več kot 7.500 podpisov. Časovnega roka, kako dolgo bodo iskali podporo somišljenikov, si sicer niso postavili.

Zbrane podpise nameravajo nato predati predsedniku parlamenta in predsedniku vlade. O kakšnih referendumih (še) ni govora, saj "lahko država sama spremeni zakon o verski svobodi in napiše, da financiranje ni dovoljeno," je za TV Slovenija dejal Vladko Began iz Koalicije za ločitev države in cerkve.