Zgodovinar Jože Pirjevec se sprašuje, ali ni mogoče Stalinova smrt povezana s Titom. Foto: BoBo
Zgodovinar Jože Pirjevec se sprašuje, ali ni mogoče Stalinova smrt povezana s Titom. Foto: BoBo

Društvo Slovenija-Rusija je pripravilo predavanje zgodovinarja Jožeta Pirjevca z naslovom Razmislek o titoizmu in stalinizmu.

Pirjevec: Stalin je želel uničiti Tita
Pirjevec, avtor knjige Tito in tovariši, je v uvodu poudaril, da je bil Titov odnos z Rusijo zelo dramatičen, saj so ga ruski čekisti skoraj ubili. Tito je bil nato eno leto ruski ujetnik. V tem času se je Tito po besedah Pirjevca spoznal z rusko literaturo, še posebej Puškinom.

Leta 1934 je, kot pravi Pirjevec, Tito prišel v Moskvo, kjer se je srečal z najhujšo obliko stalinizma. Stalin je namreč prav takrat začel politične čistke, katerih žrtev bi zaradi obtožb, da je trockist, skorajda postal tudi Tito. Pirjevec je prepričan, da se je Tito za las rešil pred gulagom.

V nadaljevanju je Pirjevec poudaril, da je bil Tito zvest Stalinu vse do začetka 2. svetovne vojne, ko so se njune poti zaradi različnega razumevanja vojne začele vedno bolj razhajati. Njuna srečanja, bila naj bi tri ali štiri, niso nikoli minila brez incidentov, saj naj bi Stalin proti Titu nastopil z določenim odporom in poskusil omalovaževati pomen partizanskega gibanja.

Pirjevec: Stalin si je želel podrediti Jugoslavijo
Stalin naj bi na določeni točki celo zahteval, da Jugoslavija prizna sovjetsko nadvlado, vendar se je Tito temu uprl. Kot pravi Pirjevec, je imel le Tito karizmo in moč, da se je lahko uprl Stalinu, ki je poskušal Tita na vsak način uničiti.

Na vrhuncu njunega spora naj bi Tito poslal Stalinu pismo, v katerem mu je očital, da je nanj poslal več ljudi, ki so ga poskušali ubiti. "Jaz bom poslal samo enega in ta ne bo zgrešil," naj bi še zapisal Tito, zato se Pirjevec sprašuje, ali ni mogoče Stalinova nepričakovana smrt povezana s tem pismom.

Po Pirjevčevih besedah je bila Jugoslavija v prvih letih po vojni stalinistična, s kopijami gulagov na Golem otoku, po razhodu s Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija usmerila h koreninam socializma, po Stalinovi smrti pa je zaživela tudi ideja neuvrščenih, v okviru katere je Jugoslavija postala svetla točka za milijone ljudi, Tito pa državnik svetovnih razsežnosti.

Pirjevec: Tito je umrl v najmanj primernem trenutku
Kljub razkolu s SZ-jem je Tito ohranil simpatije do Rusov, na drugi strani pa jim Edvard Kardelj ni zaupal in se jih je bal. Kot je dejal Pirjevec, je Tito umrl v najslabšem mogočem trenutku, in sicer ob vkorakanju SZ-ja v Afganistan. Vsi so bili namreč prepričani, da bo Jugoslavija njihova naslednja tarča, zato so Tita umetno vzdrževali pri življenju vse do maja 1980.