Poslanka PS-ja Maša Kociper je opozorila, da so sojenja odprta za javnost, zato lahko kdor koli pride v sodno dvorano in prisluhne sojenju, o najpomembnejših zadevah pa poročajo tudi mediji. Foto: BoBo
Poslanka PS-ja Maša Kociper je opozorila, da so sojenja odprta za javnost, zato lahko kdor koli pride v sodno dvorano in prisluhne sojenju, o najpomembnejših zadevah pa poročajo tudi mediji. Foto: BoBo
Po pokojninski reformi je iz sistema obveznega pokojninskega zavarovanja za tiste zavarovance, ki zavarovanje vplačujejo prostovoljno, izstopilo že več kot 7.000 ljudi. Foto: BoBo

Predlog novele zakona o kazenskem postopku je bil v drugi obravnavi, očitno pa dopolnila SDS-a, s katerimi se predlaga snemanje in neposredni prenosi glavnih obravnav ter digitalni zapisnik, ne bodo dobila zadostne podpore.

Poslanec SDS-a Branko Grims se je med razpravo vprašal, za kaj v bistvu gre pri nasprotovanju javnosti postopka. "Imam občutek, da v resnici gre za strah pred dejansko javnostjo," je dejal. Vprašal se je tudi, koliko so ljudje objektivno informirani v kakšnih postopkih, ki že potekajo: "Nisem ravno prepričan, če je to poročanje zmeraj objektivno," je menil.

Poslanka PS-ja Maša Kociper je namreč opozorila, da so sojenja odprta za javnost, zato lahko kdor koli pride v sodno dvorano in prisluhne sojenju, o najpomembnejših zadevah pa poročajo tudi mediji.

Na obravnavah "kot v 18. stoletju"
Grimsov strankarski kolega Vinko Gorenak pa je opozoril, da se zapisniki obravnav na sodiščih ne bi smeli več prepisovati, "kot v 18. stoletju", ampak da bi morali biti elektronski. Po njegovih besedah je računalniška tehnologija, s katero je možno prenašati podatke, "tako rekoč zastonj", stroka pa po njegovem "zahteva 18. stoletje".

Mirko Brulc (SD) pa je menil, da ni problem posneti razprave, vendar bo moral sodnik "iz tega zelo dolgega posnetka izluščiti bistvo, zato da bo imel možnost obravnavo voditi naprej", torej bo še vedno nekdo moral "izpisati tisto, kar je bistveno", saj bodo to zahtevale tudi stranke v postopku.

Poslanci so sicer med razpravo tudi opozorili, da bi morali zakon o kazenskem postopku v celoti prenoviti.

Podpora spremembam pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Današnja razprava je pokazala, da se predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obeta soglasna podpora poslanskih skupin. Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvaja postopni dvig mesečnega prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje za tiste zavarovance, ki zavarovanje vplačujejo prostovoljno. Po starem zakonu so ti zavarovanci vplačevali 58 evrov, po pokojninski reformi pa 186 evrov mesečno. Zaradi tega je do 1. marca iz sistema že izstopilo 7170 ljudi.

SDS in NSi se nista strinjala
Poslanci so obravnavali tudi predlog novele zakona o vojnih invalidih - vse poslanske skupine z izjemo SDS-a in NSi-ja podprle umik zakonskega predloga iz parlamentarne obravnave.

Podpora tudi umiku zakona o štipendiranju
Vse poslanske skupine so podprle tudi umik predloga zakona o štipendiranju iz parlamentarne obravnave, kar so podprli tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ki je zakonski predlog pripravila in vložila v parlamentarni postopek s podpisi 5.000 volivcev. Z zakonom so namreč želeli vrniti državne štipendije mladoletnim dijakom, saj so jim bile odvzete s sprejetjem zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Za poslanske skupine je bil zakonski predlog nedodelan in vsebinsko ter tehnično pomanjkljiv. Tudi predstavnik predlagateljev Luka Špoljar je izpostavil potrebo po celoviti, učinkoviti in transparentni ureditvi področja štipendiranja.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je obljubila pripravo sistemskega zakona. Pri tem je lahko podlaga predlog zakona o štipendiranju, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in ga tudi poslala v parlamentarno obravnavo, menijo poslanci. Z njegovo vsebino je namreč soglašal tudi ŠOS.

Poslanci bodo o umiku zakona o štipendiranju iz parlamentarne obravnave glasovali v sredo.

Na slovenskih tleh od leta 1954 že več kot 23.000 mrtvih
Predmet poslanske razprave sta tudi predloga dveh resolucij, o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 in o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013-2022.

Osnovni cilj predloga resolucije o varnostni cestnega prometa, ki ga je pripravila agencija za varnost prometa, je, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2022 ne bi bilo večje od 70, število hudo telesno poškodovanih pa ne večje od 430, je pojasnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Brecelj. S tem želijo doseči raven cestne varnosti, ki jo v EU-ju danes poznajo Švedska, Nizozemska in Velika Britanija, je dejala.

Po besedah Brecljeve se je od začetka leta 1954, ko se je v Sloveniji začelo voditi natančne podatke o posledicah prometnih nesreč, naštelo že več kot 23.400 mrtvih in več kot pol milijona poškodovanih v prometnih nesrečah.