Na ponovljenem referendumu je glasovalo še manj volivcev kot prvič. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Na ponovljenem referendumu je glasovalo še manj volivcev kot prvič. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Vili Kovačič je napovedal novo pritožbo. Foto: MMC RTV SLO

Naslednja poteza je logična, tako kot prvič je to pritožba na referendumski izid. Veljavnost zakona se bo potegnila globoko v junij.

Vili Kovačič se namerava ponovno pritožiti na referendumski izid
Vili Kovačič pravi, da ni razočaran zaradi razpleta referenduma. Foto: Televizija Slovenija

Dejstvo je, da je bilo glede na zahtevo vrhovnega sodišča treba izpeljati še en referendum, žal mi je, da se je to zgodilo, pa vendar, zdaj smo dobili zeleno luč za to, da se bo po tem zakonu in po tej projekciji drugi tir gradil. Meni je zelo žal, da je gospod Vili Kovačič s podporo gospoda Janše in njegove stranke vzel državo za talko in smo pravzaprav v taki hudi zamudi, saj bi lahko začeli graditi že lani.

Miro Cerar o izidu ponovljenega referenduma

Tokratna volilna udeležba na referendumu je bila med najnižjimi v zgodovini samostojne Slovenije. Zadnji uradni podatek o volilni udeležbi, ki ga je objavila Državna volilna komisija, velja za čas do 16. ure. Do takrat je na referendumu svoj glas oddalo nekaj manj kot 183.000 volivcev oz. 10,67 odstotka. Na prejšnjem referendumu je do 16. ure glasovalo 245.000 volivcev ali 14,3 odstotka vseh volilnih upravičencev. Neuradno pa je bila končna referendumska udeležba nekaj manj kot 15-odstotna, kar je več kot pet odstotkov manj kot na prejšnjem referendumu (20,55 odstotka).

Večina glasov proti
Po preštetih 99,95 odstotka glasovnic je za zakon glasovalo 49,9 odstotka volivcev. Zakonu o drugem tiru so najbolj nasprotovali v volilni enoti Kranj (za je glasovalo 41,88 odstotka volivcev), največjo podporo pa je dobil v volilni enoti Ptuj (56,44 odstotka). Zakon so podprli v petih volilnih enotah, v treh pa so mu večinsko nasprotovali.

Med posameznimi okraji pa je zakon o drugem tiru dobil največjo podporo v Hrastniku, kjer je za glasovalo kar 74,7 odstotka volivcev. Po drugi strani pa je 70,06 odstotka volivcev zakonu nasprotovalo v Škofji Loki.

Največ volivcev je na volišča prišlo v volilni enoti Ljubljana Center, in sicer 16,84 odstotka. Sledi volilna enota Postojna, kjer se je referenduma udeležilo 16,22 odstotka volilnih upravičencev. V volilni enoti Ljubljana Bežigrad je na volišča prišlo 15,63 odstotka volivcev, v Kranju pa 15,60.

Manj kot 15 odstotkov volivcev pa se je udeležilo glasovanja v volilnih enotah Novo mesto (14,20 odstotka), Celje (14,15 odstotka), Ptuj (13,23 odstotka) in Maribor (13,04 odstotka).

Petina bi morala glasovati proti
Da bi zakon padel in bi torej pobudniki referenduma, ki mu nasprotujejo, uspeli, bi morala najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342.000 volivcev, glasovati proti.


Volivci si tega referenduma niso želeli
Minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič je za Televizijo Slovenijo glede na udeležbo do 16. ure dejal: "Meni je zelo žal, da je sploh prišlo do tega drugega referendumskega glasovanja, ki si ga volivci pravzaprav niti niso želeli, saj je bilo vse že povedano na prvem glasovanju. Žal izgubljamo s tem prepotreben čas, ki bi ga lahko že koristno porabili za to, da bi projekt že potekal in na ta način tudi prinašal koristi."

Na vprašanje, ali pričakuje novo izpodbijanje referenduma Vilija Kovačiča, pa je Gašperšič odgovoril, da upa, da je to glasovanje zadnji korak na poti do uveljavitve zakona: "Vemo, da sledi še razglasitev uradnih izidov Državne volilne komisije. Če bodo tukaj kakršne koli pritožbe, računamo na to, da ne bodo imele več neke osnove, da bi jim bilo ugodeno." Gašperšič je še dodal, da pričakuje, da se bo zadeva odslej hitro razpletala naprej: "Da se bo državni zbor seznanil z izidom referenduma in da bo potem odprta pot za uveljavitev zakona, to namreč potrebujemo za to, da se projekt res začne."

Kovačič se bo pritožil na referendumski izid
"Nisem razočaran. Čutim, kakšno je stanje demokracije, in vsi napori vladajočih so se usmerili v to, da se udeležba zmanjša. Referendumi so izgubili kredibilnost že pred desetletjem, ko se referendum o delu trgovin ni spoštoval, tudi ne o otrocih in zakonski zvezi. Referendumi izgubljajo svojo kredibilnost zaradi nekredibilne politike. Ta trend se nadaljuje. Hotel sem ga ustaviti in organizirati pošten referendum, vendar tudi ta ni bil," je po zaprtju volišč za TV Slovenija povedal Vili Kovačič.

"Naslednja poteza je logična, tako kot prvič je to pritožba na referendumski izid. Veljavnost zakona se bo potegnila globoko v junij," je za STA svojo naslednjo potezo napovedal Kovačič in dodal, da se bosta z izvajanjem zakona ukvarjala nova vlada in parlament. "Ta vlada in parlament cilja nista dosegla in to je bil moj cilj. S tega vidika sem dosegel cilj. Glede demokracije še mnogo manjka, to delo nas še čaka," je še pojasnil pobudnik referenduma.

Cerar: Kovačič in SDS državo vzela za talko
Miro Cerar se je najprej zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so šli na volišča: "Dejstvo je, da je bilo glede na zahtevo vrhovnega sodišča treba izpeljati še en referendum, žal mi je, da se je to zgodilo, pa vendar, zdaj smo dobili zeleno luč za to, da se bo po tem zakonu in po tej projekciji drugi tir gradil," je dejal Cerar. "Meni je zelo žal, da je gospod Vili Kovačič s podporo gospoda Janše in njegove stranke vzel državo za talko in smo pravzaprav v taki hudi zamudi, saj bi lahko začeli graditi že lani." Cerar je pri tem omenil, da je bilo metanje polen pod noge očitno, a da namerava zdaj gledati v prihodnost in si želi, da bi čim prej začeli dela.

O usodi projekta v novi vladi je Cerar dejal, da je projekt dobil že prvič podporo na referendumu, da je dober in optimalen: "Že tako zamujamo zaradi nagajanja in zdaj je treba preprosto nehati s temi podtikanji, treba je projekt izpeljati za Slovenijo, za našo prihodnost."

Cerar je še poudaril, da ni prihodnost le v železnicah, gospodarstvu in Luki Koper, temveč tudi v delovnih mestih in varstvu okolja, in dodal, da je drugi tir "naš testni kamen, ali želimo naprej". SMC projekt tako močno zagovarja, ker si želi, "da se gospodarstvo razvija, da je naša država pomembna na transportnem zemljevidu, da se s tem zakonom o drugem tiru zavaruje naše zeleno okolje in da gre več tovora po železnicah", je za Televizijo Slovenija povedal Cerar in sklenil, da je vesel, da so to spoznali tudi ljudje.

Cerar bi že začel pripravljalna dela
Kljub skorajšnjemu izteku mandata vladna ekipa Mira Cerarja glede na izid referenduma načrtuje troje: v Bruslju odmrzniti 109 milijonov evrov evropskega denarja, že pred parlamentarnimi volitvami začeti pripravljalna dela, saj naj bi CPG kolektor le še čakal na klic za začetek pripravljalnih del, in gradbeno dovoljenje dopolniti tako, da bo omogočalo gradnjo dvotirne železnice, je za Televizijo Slovenije dejala novinarka Elen Batista Štader.

Leben bo obvestil Bruselj in Madžare
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben izid današnjega referenduma o zakonu o drugem tiru razume kot zeleno luč, da lahko vlada, ki opravlja tekoče posle, projekt nadaljuje. "Že danes zvečer bomo predlagali komisiji, da bi se v tem tednu dobili, naš predlog bo v sredo," je o nadaljevanju pogajanj z Brusljem povedal Leben.

"Naredili bomo vse, da se ta sredstva odmrznejo, da bo vsaka prihodnja vlada lahko odgovorno peljala projekt naprej z vsemi razpoložljivimi finančnimi viri," je še poudaril in dodal, da želi nadaljevati pogovore z Madžarsko. "Glede na današnji izid bom zjutraj obvestil sodelavca na madžarski strani, kakšna je situacija v Sloveniji. Skušali bomo že jutri, če ne pa čez teden, najti prvi datum, ko bi se lahko sešli pogajalski strani." To, da zakon na referendumu ni padel, po Lebnovih besedah omogoča, da sledimo časovnici, ki smo jo oddali v prijavah za evropska sredstva in v pogovorih z Evropsko investicijsko banko za kreditiranje projekta.

Odhajajoča vlada bo ob tem skušala čim prej pripraviti vse za začetek pripravljalnih del za drugi tir. "Naredili bomo vse, da se bodo pripravljalna dela lahko začela do volitev," je še napovedal.

Kaj določa zakon?
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 8. maja, ureja način izvedbe investicije, gradnjo in upravljanje drugega železniškega tira Divača–Koper, ne govori o ceni drugega tira, pač pa določa financiranje, odplačevanje in določa podjetje, ki bo imelo 45 let koncesijo za upravljanje in v katerega lahko kapitalske vložke v manjšem deležu kot Slovenija vplačajo tudi zaledne države. Poleg tega je četrtina sredstev načrtovana iz evropskih razpisov, tretjino pa bi predstavljala posojila Evropske investicijske banke in SID banke.

Naslednja poteza je logična, tako kot prvič je to pritožba na referendumski izid. Veljavnost zakona se bo potegnila globoko v junij.

Vili Kovačič se namerava ponovno pritožiti na referendumski izid

Dejstvo je, da je bilo glede na zahtevo vrhovnega sodišča treba izpeljati še en referendum, žal mi je, da se je to zgodilo, pa vendar, zdaj smo dobili zeleno luč za to, da se bo po tem zakonu in po tej projekciji drugi tir gradil. Meni je zelo žal, da je gospod Vili Kovačič s podporo gospoda Janše in njegove stranke vzel državo za talko in smo pravzaprav v taki hudi zamudi, saj bi lahko začeli graditi že lani.

Miro Cerar o izidu ponovljenega referenduma
Nizka volilna udeležba na referendumu
Nizka volilna udeležba na referendumu