Cerar, skupaj z Židanom in Erjavcem ter sindikalnima predstavnikoma išče rešitev za plače v javnem sektorju. Foto: BoBo
Cerar, skupaj z Židanom in Erjavcem ter sindikalnima predstavnikoma išče rešitev za plače v javnem sektorju. Foto: BoBo
false
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ni želel napovedovati razpleta dogodkov, saj pravi, da je treba počakati na odločitev vlade. Foto: BoBo
Proračunskemu zapletu še ni videti konca
Proračuna za 2017 in 2018 na trnovi poti
Se bo enotni plačni sistem v javni upravi sesul?

Odziv sindikatov je pričakovati v sredo, je ob odhodu s srečanja s premierjem Mirom Cerarjem ter prvakoma DeSUS-a in SD-ja Karlom Erjavcem ter Dejanom Židanom povedal vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj. O vsebini vladnega predloga tudi Štrukelj ni govoril, pričakuje pa različne odzive sindikatov.

Odbor DZ-ja za notranjo politiko naj bi zdaj obravnaval tudi predlog zakona o ukrepih za javni sektor v prihodnjem letu, vendar je Koprivnikar poslancem sporočil, da sindikalno stran ponovno pozivajo k nadaljevanju pogajanj in predlagal umik zakona.

Mogoče znižanje plač javnega sektorja
Vlada danes namreč ni sprejela zadnjega sindikalnega predloga, tako zaradi finančnih posledic kot predvsem zaradi preostalih zavez, pri katerih so vztrajali sindikati, je povedal Koprivnikar. Pri tem je pojasnil, da vloženi zakon predvideva ohranitev omejitev pri izdatkih, ki še niso bili sproščeni, z izjemo premij za pokojninsko zavarovanje, ki so zapisane v kolektivnih pogodbah in se lahko spremenijo le v soglasju s sindikati.

"Zadnji predlog je bil, da se za 1,33 odstotka zmanjša plačna lestvica. Kakšen sklep bodo sprejeli poslanci glede na ta predlog, ki je bil predlagan od vlade v prejšnjem krogu in potem umaknjen, je pa prepuščeno odboru za notranje zadeve in pozneje plenarni seji," je pojasnil minister.
Tudi premier Cerar je na novinarski konferenci poudaril, da morajo upoštevati javnofinančno vzdržnost. "Koprivnikar je prišel do točke, ki je ne moremo več bistveno prekoračiti," je dejal in dodal, da več, kot imajo, ne morejo razdeliti.
Nasprotovanja tudi v koalicji
Toda v SD-ju in DeSUS-u nižanju nasprotujejo. Po besedah predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca ne morejo privoliti v to, da bi tisti, ki so že tako najrevnejši, bili še bolj. V DeSUS-u bodo zato zagovarjali stališče, da ljudem z najnižjimi prihodki teh ne smejo nižati, kar velja tako za javni sektor kot za upokojence, je dejal Erjavec.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša na vprašanje, ali imajo v DeSUS-u kakšen svoj predlog, ni dal jasnega odgovora. Pričakuje pa, da bosta ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in Koprivnikar dala kakšen predlog. Po njegovem mnenju bi bilo morda pametneje, da bi kakšne zadeve reševal nekdo drug namesto Koprivnikarja.

Dopolnilo po besedah vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana nikakor ni sprejemljivo niti za SD. Imajo svoje rešitve, ki so jih predstavili na koalicijskem srečanju, je pojasnil.

V ponedeljek sindikati vladi posredovali nove zahteve
Predlog sindikatov javnega sektorja, ki ga je vlada zavrnila, je sicer vključeval predlog, da bi bili do jubilejnih nagrad upravičeni izključno javni uslužbenci, ki so člani reprezentativnih sindikatov, je v sporočilu za javnost pojasnjevala vlada. Dodatna zahteva sindikatov je bila tudi, da vlada brez upoštevanja s sindikati soglasno sprejetega koncepta o odpravi anomalij glede vrednotenja delovnih mest in nazivov v javnem sektorju predstavi končen vladni predlog konkretne odprave teh anomalij.

Poleg tega je sindikalna stran pogojevala sklenitev dogovora še z zavezo vlade, da se do leta 2020 odpravijo ukrepi, ki so določeni z zakonom za uravnoteženje javnih financ oziroma s sklenjenimi aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev v letu 2012, česar pa vlada ni sprejela.

Vladna stran si v pogajanjih prizadevala za sklenitev dogovora s sindikati, ki bi pomenil uravnoteženo povečevanje javnofinančnih odhodkov v obdobju 2017-2019, pri čemer je morala upoštevati, da bo v letu 2017 zaradi sprostitve plačne lestvice in napredovanj za dodatnih 120 milijonov evrov stroškov.

Proračunskemu zapletu še ni videti konca
Proračuna za 2017 in 2018 na trnovi poti
Se bo enotni plačni sistem v javni upravi sesul?