Slovenija
()

Poudarki

  • Srbi: dom se spremeni v hlevček
  • Božič tudi v znamenju zajtrka - odojka ali jagnja
  • Črnogorci: badnji dan - edini dan, ko Črnogorec vstane in nekaj naredi?
  • Makedonci: praznovanje badnjega dne s streljanjem
  • Rusi: božič ni omejen le na družinski krog
  • V času Sovjetske zveze praznovanje božiča prepovedano
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 15 glasov Ocenite to novico!
Pravoslavni božič
Pravoslavni božič vrhunec doživlja tudi v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Pravoslavni božič
Srbski pravoslavci se na božič pripravljajo s šesttedenskim postom. Foto: MMC RTV SLO
Hrana
Črnogorci tako kot Srbi za božič najraje pripravijo odojka ali jagnje. Foto: MMC RTV SLO
Pravoslavni božič
Makedonci se držijo običaja, da je treba hrastove vejice napojiti s krvjo za božič darovane živali. Foto: MMC RTV SLO
Pravoslavni božič
Rusija: Ruski pravoslavni božič poteka tudi v duhu nevadne kulinarike - je se namočeno pšenično zrnje s suhim sadjem in medom. Foto: EPA
VIDEO
Avdio: Prvoslavni božič

Dodaj v

Pravoslavni božič pri nas: štirje narodi, štiri skupine detajlov

Kako praznujejo Srbi, Črnogorci, Makedonci in Rusi?
7. januar 2010 ob 17:55,
zadnji poseg: 7. januar 2010 ob 18:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Sloveniji se je leta 2002 za pravoslavce izreklo skoraj 46.000 prebivalcev. Kako verniki srbskega, črnogorskega, makedonskega in ruskega rodu pri nas praznujejo božič?

Predstavniki pravoslavnih Cerkva v Sloveniji še vedno uporabljajo julijanski koledar, kar pomeni, da božič praznujejo 7. januarja. In čeprav Srbe, Črnogorce, Makedonce in Ruse druži pravoslavna vera, med njihovimi božičnimi običaji vendarle obstajajo zanimive razlike oz. zanimivi različni detajli, ki barvajo njihovo praznično tradicijo. Po sledi njihovega praznovanja dne pred božičem in božiča samega se je odpravil Val 202, za njim pa s s povzetkom še MMC.

Srbi: dom se spremeni v hlevček
Glede na to, da je v Sloveniji največ pravoslavnih vernikov med prebivalci srbskega rodu (teh je namreč več kot 32.000), velja začeti s srbskim pravoslavnim božičem. Predsednik kulturno-umetniškega društva Mladost iz Ljubjane Marko Vukman je za Radio Slovenija ob tej priložnosti spomnil, da se srbski verniki na božič pripravljajo kar šest tednov, in sicer s postom, božični čas pa praznujejo v cerkvi in doma.

Srbi torej praznujejo badnji dan kot dan pričakovanja božiča in božič. Na badnji dan se vsi, ki so se ravnali v skladu s predvidenim šesttedenskim postom, v cerkev odpravijo kar dvakrat. Prvič na bogoslužje ob 10. uri, drugič pa na posvetitev badnjaka ob 18. uri. Na tej točki velja pojasniti, da je badnjak hrastovo poleno, simbol drv, ki naj bi jih pastirji prinesli v kočo, v kateri se je rodil Jezus, da bi ogreli božjega sina, pojasnjuje Vukman.

Božič tudi v znamenju zajtrka - odojek ali jagnje
Tako kot badnjak, ki se ga domov prinese v obliki hrastovih vejic, je po njegovih besedah pomembna tudi slama, ki se jo na badnji dan posuje po domu in s tem simbolično naredi "hlevček", v kakršnem se je rodil Kristus. Pri tem je v hiši zbrana vsa družina, ki skupaj pripravi večerjo, kar pomeni, da je badnji dan dan dan, "ko skušamo po domovih ohraniti mir, zbranost in sromnost," popisuje sogovornik Radia Slovenija.

Z obiskom cerkve in preživljanjem časa v krogu družine je obarvan tudi sam božični dan. Začne se z jutranjim bogoslužjem, nadaljuje pa z družinskim zajtrkom, ko se na krožnikih znajdeta ali pečen odojek ali pečeno jagnje.

Črnogorci: badnji dan - edini dan, ko Črnogorec vstane in nekaj naredi?
Čeprav so si Srbi in Črnogorci dolgo delili državo, pa v praznovanju božičnega časa med narodoma obstaja nekaj različnih podrobnosti. Črnogorci tako po besedah predsednika društva Crna Gora iz Ljubljane Miša Moračanina na badnji dan že zjutraj odidejo v gozd in posekajo badnjak. Hrastovo drevo odnesejo domov in iz njega odrežejo hrastove vejice. Teh mora biti toliko, kot je moških v hiši, k tej številki pa je treba dodati še eno za mali božič. Vejice je treba preliti s krvjo živali (jagnje, odojek, kokoš), ki jo družina zakolje in jo nameni božiču, nato pa se jih vloži kruh, ki se ga speče.

Črnogorska posebnost je še, da se na dan praznovanja gospodar vsake toliko časa odpravi iz hiše in soseda pozove, naj prinese puško, izstreli naboj ali dva in na ta način naznani, da se proslavlja. Tega dela praznovanja si črnogorski pravoslavci v Sloveniji ne morejo privoščiti, kljub temu pa se trudijo, da svojo tradicijo prenašajo na svoje otroke, pravi Moračanin.

Kot zanimivost Radio Slovenija navaja še, da velja, da naj bi bil badnjak edini dan v letu, ko Črnogorec vstane zgodaj zjutraj in nekaj naredi - poseka drevesce in ga prinese domov.

Makedonci: praznovanje badnjega dne s streljanjem
Prijetno zveni tudi način praznovanja badnjaka in božiča makedonskih pravoslavnih vernikov v Sloveniji. Predsednik društva Makedonija iz Ljubljane Peter Taškovski je razložil, da se na badnji večer družine zberejo pri liturgiji oz. pri maši pri Trnovski cerkvi v Ljubljani, nato pa se doma pripravijo na slavje z božičnim kruhom. V testo za ta kruh se pred peko vstavi kovanec, spečen kruh pa se nato razreže na toliko kosov, kot je članov družine. Kakšen kos se dodatno nameni za službo, hišo in podobno. Ob skupnem obedu se kruh tradicionalno trikrat zavrti, član družine pa dobi tisti kos, ki se ustavi pred njim. Tistega, ki v svojem kosu kruha najde kovanec, čaka uspehov polno novo leto, dalje običaje popisuje sogovornik.

Praznovajne se v Makedoniji začne 5. januarja - na dan kolednikov, ko se prižge koledniški ogenj, torej kres. Zvečer se ob njem zbere, poje, pije in je do poznih utranjih ur. Koledniški dan je po besedah Taškovskega pravi praznik tudi za otroke, ki hodijo od hiše do hiše, pojejo koledniške pesmi, v zameno za svoj trud pa dobivajo darila. Potem je tu še dan pred novim letom - 13. januar, imenovan tudi dan svetega Vasilija, ko se zbrana družina pogosti s posebno gibanico, imenovano maznik.

Rusi: božič ni omejen le na družinski krog
Ruski pravoslavni božični prazniki imajo nekaj posebnih lastnosti. Prve razlike je mogoče najti že v kulinariki. Tamara Komarova iz društva Ruslo je za Radio Slovenija povedala, da se v Rusiji na večer pred božičem je pšenično zrno z medom in suhim sadjem, za božič pa goska, napolnjena s pečenimi jabolki, različne solate, sadje, zelenjava, pečena riba ipd.

Bolj presenetljivo od drugačnega prazničnega jedilnika pa je dejstvo, da božič v Rusiji ni tako omejen na družinski krog, kot je pri drugih narodih. Komarova ugotavlja, da ga ljudje večinoma pričakajo v cerkvi (doma naj se takšnega prazničnega razpoloženja ne bi dalo pričarati), 7. januar pa je nato prežet z obiski prijateljev, prihodi, odhodi, strežbo in nenehnim prehranjevanjem.

V času Sovjetske zveze praznovanje božiča prepovedano
Za praznike se življenje v Rusiji za mesec dni skorajda popolnoma ustavi, saj državo preveva tudi praznovanje katoliškega božiča in gregorijanskega novega leta. Ljudje delo odložijo 30. decemmbra, praznovanja pa potekajo vse do 13. januarja, ki ga razumejo kot svojevrsten konec prazničnih dni. Na ta dan se pospravi tudi božično-novoletno jelko.

In ko smo že pri jelkah. Božično-novoletno drevesce je v Rusiji v 17. stoletju uvedel car Peter Veliki. Postavljanje jelk je bilo nato v začetku 20. stoletja v tej državi prepovedano, znova pa ga je dovolil Stalin leta 1937. Božiča se v času Sovjetske zveze sicer ni smelo praznovati.

M. N.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo