Vremenska ujma je le še povečala stisko ljudi, ki že dolgo živijo na robu preživetja. Pred dnevi se je do para, ki živi v bližini Ormoža, s terenskim vozilom, polnim hrane in obutve le prebila Mariborčanka Dana Mikolčevič. Vremenske razmere ji prej tega niso dopuščale. "Izkazalo se je, da dva dni nista jedla, s sosedo sta si pred tem nazadnje razdelila pet perutničk," pripoveduje v pogovoru za MMC Dana Mikolčevič, ki informacije o ljudeh, potrebnih pomoči, zbira prek svojega profila na Facebooku in kontaktne oddaje na Radiu Pohorje, ki jo vodi ob ponedeljkih zvečer.

Zadolžena za 100 evrov
"Danilo in Darinka sta bila v živilski trgovini zadolžena za 100 evrov, kruha jima nato niso hoteli dajati. Ko dobita pokojnino, najprej poplačata dolgove, za hrano pa jima zmanjka," pojasnjuje Dana, ki vse informacije preveri, preden sproži humanitarno akcijo. Denarja ne jemlje, sprejema konkretno pomoč v hrani, oblačilih, obutvi ali nakaznicah. Tako se je najprej osebno prepričala o zelo slabih razmerah, v katerih živita Darinka in Danilo. Družbo jima očitno dela pes, saj je Dana opazila nekaj pločevink mačje in pasje hrane. "Prepričana sem, da sta jedla mačjo in pasjo hrano," pripoveduje. Zdaj je, kot pravi, mirna, ker imata hrano in za en mesec drv. "Če jih bo zmanjkalo, smo jima pripeljali tudi štedilnik s plinom in električnim priključkom, da si lahko kaj skuhata."
Če obljubim, da pridem - pridem
V hiši je bilo mrzlo, ko pa je s pomočjo prišla v njun dom, par ni mogel verjeti, da res obstaja nekdo, ki mu je mar. "Če obljubim, da pridem, pridem," pripoveduje Dana, ki se je je prijel vzdevek Dana – srčna deteljica - Mikolčevič.

Štiri leta brez elektrike in vode
Na pomoč je priskočila tudi 83-letni Mariborčanki, ki že štiri leta živi brez vode in elektrike. Hiša, v kateri živi starostnica, namreč ni njena last, pravega lastnika pa ne morejo izslediti, saj naj bi bil v tujini – zadosten razlog, da pristojni službi ne moreta priklopiti ne vode ne elektrike, je nad birokrati ogorčena Dana Mikolčevič. "Ko sem izvedela za to in obiskala gospo Stanko, sem bila tako pretresena, da sem v dveh urah priskrbela tri plinske bombe in svečke, da si je lahko dve prižgala. Do takrat je imela le eno. Cevi za vodo so zdaj že popokale. Hotela je namreč spati v kleti, ker je tam topleje kot v stanovanju, a zaradi popokanih cevi to zdaj ni mogoče."

S Fištravcem o bivalni enoti
"Gospa Stanka je bila tako v šoku, da je mislila, da jo bo izdalo srce, jaz sem pa samo naredila to, kar lahko: da ima plin, da ima drva, da ima kaj jesti, da ima svečke," pripoveduje. Zdaj se z mariborskim županom Andrejem Fištravcem dogovarja, da bi gospe Stanki mesto dodelilo bivalno enoto, v kateri bi ji bilo vsaj toplo. "To je beda, ki je ne vidiš vsak dan, sram naj bo vse tiste, ki vladajo moji domovini, ki sem se je tako veselila! Slepi so, da ne vidijo, da imajo v svoji državi lačne ljudi."
Lačnih vse več
Da je lačnih vse več, priča tudi podatek, da vsak dan pekarne in trgovine, vključene v akcijo "Kruh za prijatla", razdelijo od 1.700 do 2.000 enot kruha kruha, pravi za MMC pobudnik dobrodelne akcije Dejan Roljič.

170 pekarn za prijatelje
Akcija poteka več kot dva meseca, vanjo je vključenih 170 pekarn v 60 krajih, v vsaki v povprečju dnevno poide po deset štruc, ki jih za pomoči potrebne kupijo drugi kupci. Seznam dobrodelnih pekarn po vsej Sloveniji si lahko ogledate na tej povezavi.

Pohvale gostincem, ki gasilcem delijo brezplačne malice
"Kupljen kruh z računom počaka v označeni košarici in tisti, ki si ga ne more kupiti, ga samo vzame," preprost sistem razloži Dejan. "Ljudje vidijo, da je stvar dobra, vse je opisano na spletni strani in vsak dan obiščejo pekarne. Nekatere trgovine, denimo Tuš, so se zelo izkazale, druge, kot je Mercator, pa se še vedno držijo ob strani," pravi in prav vse trgovce poziva, naj se priključijo akciji. "Tisti, ki ima, kupi, tisti, ki nima, vzame," dodaja Dejan, ki je podobne akcije zasledil tudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Hvale vredne se mu zdijo tudi poteze gostiln, ki brezplačne malice v teh dneh ponujajo gasilcem in vsem, ki pomagajo ljudem, prizadetim v ujmah.

Kabinet Borisa Krabonje prazen
Pomoči potrebni se še naprej obračajo tudi na profesorja zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor Borisa Krabonjo, a je je žal zmanjkalo. "Moj kabinet je prazen, v četrtek sem dal zadnjo vrečko," pravi za MMC Krabonja. "Ljudje potrebujejo predvsem hrano: sladkor, moko, riž, testenine, konzerve, morda tudi mleko, vse, kar se ne pokvari, saj hladilnika nimam."
Rdeči križ: Ne hrana, denar!
V območni enoti Rdečega križa Maribor niso zaznali večjih potreb po hrani razen nekaterih posameznikov iz oddaljenih krajev, saj je dostopnost po ujmi v 11 občinah boljša kot drugod po Sloveniji, pojasnjuje za MMC sekretar območne enote RK Maribor Alojz Kovačič. V ljudski kuhinji Pod gorco občina razdeli od 500 do 700 obrokov, Karitas razdeli dodatnih od 50 do 70.
Povpraševanje po enkratni finančni pomoči
Več povpraševanja na Rdečem križu zaznavajo pri enkratni denarni pomoči, tedensko prejmejo od 40 do 80 prošenj; na mesec jih za pomoč zaprosi od 200 do 300 ljudi. Lani so tako razdelili za 33.250 evrov enkratnih

finančnih pomoči. Po ocenah Kovačiča pomagajo 8-9 odstotkom tistih, ki se nanje obrnejo. "V primerjavi z lanskim letom je življenje dražje, dohodki so se spremenili, zakonodaja tudi. Zadnjič je po pomoč prišel upokojenec, ki prejema 265 evrov pokojnine, njegova položnica je znašala 253 evrov, ostalo bi mu dobrih 11 evrov. Kako naj od tega živi? Del prebivalstva, ki prejema pokojnine, nima možnosti, da poveže začetek in konec meseca," pravi Kovačič. Meni, da je januarja povpraševanje večje tudi zaradi poračunov, ki jih ljudje prejmejo z "novoletnimi" položnicami.