Slovenija

Poudarki

  • Duhovnikova: Ocena, da so bile avtoceste preplačane za dve milijardi, je pretirana
  • "Vinjetni sistem je dosegel svoja pričakovanja"
  • "Semaforizacija stoženskega krožišča nujna zaradi zagotovitve potrebne ravni prometne varnosti
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Mateja Duhovnik
Prihodki od cestninjenja osebnih vozil so nižji, kot bi bili pri prejšnjem načinu oziroma kot bodo po uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar je zelo pomembno za odplačevanje dolga pri gradnji avtocest, poudarja Duhovnikova. Foto: BoBo
       Bodoči razvoj avtocestne infrastrukture bo določen v prenovljenem nacionalnem programu gradnje avtocest in hitrih cest, ki ga pripravljajo na ministrstvu za promet. Želela bi, da bo Dars v prihodnosti dokončal gradnjo glavne ceste (na kateri se bo plačevala cestnina) od Hajdine do Ormoža in da bo dokončal umeščanje v prostor ter v nadaljevanju zgradil hitre ceste od Arje vasi do Dravograda (severni del 3. razvojne osi), od Postojne/Divače do Jelšan ter od Kopra do Dragonje.       
 Odgovor na vprašanje, kako bo prometno-infrastrukturni zemljevid Slovenije videti čez 10 ali 15 let.
Avtocesta
Zasebni upravitelj (portugalska Brisa), ki so ga mediji v preteklosti omenjali kot zainteresiranega za nakup avtocest, o tem ni vedel ničesar, pravi predsednica uprave Darsa. Foto: Dars
       V letu 2009 so prihodki od vinjet znašali slabih 108 mio. evrov, v letošnjem letu smo načrtovali prihodke v višini 109 mio. evrov. Glede na to, da so prihodki od vinjet v prvih sedmih mesecih letos znašali slabih 99 mio. evrov, lahko pričakujemo, da bodo načrtovani prihodki doseženi oziroma da bodo celo nekaj višji. Seveda pa neposredne primerjave količin prodanih vinjet v letošnjem in lanskem letu niso mogoče, saj so bile lani s 1. julijem 2009 uvedene tedenske in mesečne vinjete za avtomobile in ukinjene polletne, če pa bi sklepali izključno po prodaji v mesecu juliju lani in letos, ugotavljamo, da je samo v Sloveniji prodaja mesečnih vinjet 50 % višja in prodaja tedenskih kar 64 % višja kot v lanskem juliju. Bistveno večja kot v lanskem letu je tudi julijska prodaja pri večini prodajalcev v tujini.       
 O tem, kakšen bo letošnji iztržek vinjetnega sistema oziroma ali je izpolnil pričakovanja.
Avtocestno omrežje
Duhovnikova je opozorila, da so prihodki od cestninjenja osebnih vozil nižji, kot bi bili pri prejšnjem načinu oziroma kot bodo po uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar je zelo pomembno za odplačevanje dolga gradnje avtocest. Foto: Dars
       Krožno križišče Tomačevo več kot upravičuje svoj namen, promet po njem teče tekoče, do zdaj na tem mestu še nismo opazili prometne nesreče.       
 Mateja Duhovnik
Dars
Ustanovitev logističnega holdinga, ki ga predlaga nemški strokovnjak Hartmut Mehdorn, bi Darsove prihodke oškodovala le, če bi se velik del tovornega prometa preselil na železnice. Foto: BoBo
       Dars potrebuje učinkovit, interoperabilen sistem cestninjenja, ki zagotavlja zadostne prihodke za upravljanje, obnovo in gradnjo ter odplačilo dolgov. Če bi se delež tovornega prometa bistveno zmanjšal, bi se potreba po novem cestninskem sistemu še povečala, saj bi Dars moral izpad dohodka zagotoviti iz drugih virov in cestninjenja osebnih vozil. V vsakem primeru elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku zagotavlja enostavno cestninjenje brez ustavljanja na cestninskih postajah in lahko bistveno vpliva na sposobnost upravljanja prometa. Je orodje podjetja, da zagotovi zadostne prihodke za poslovanje.       
 Odgovor na vprašanje, kaj prednosti in slabosti vinjetnega sistema pomenijo za uvedbo satelitskega cestninjenja.
Avtocesta
Tudi Dars razmišlja "zeleno" in bo na protihrupno ograjo na cesti Vrtojba-Selo namestil sončne kolektorje. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"

V Dars lahko vstopi tuji partner, prodati avtocest ne moremo
21. avgust 2010 ob 06:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

V zadnjega pol leta so tako na Darsu večino postopkov javnega naročanja sklenili s pogajanji, kar je po besedah predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik preprečilo dogovore.

V intervjuju za MMC je prva dama družbe za avtoceste povedala še, da so ocene, da je bila gradnja avtocest preplačana za dve milijardi evrov, močno pretirane. Pojasnila je, da drži, da je moral Dars izvesti tudi nekatera dela, ki so bila v interesu lokalnih skupnosti, a je bilo v vse v skladu s prostorsko dokumentacijo oziroma z lokacijskim načrtom. Ob tem dodaja, da je vinjetni sistem dosegel cilje, a priznava, da je z vidika plačila na prevožen kilometer še vedno nepravičen. To naj bi rešilo satelitsko cestninjenje. Delovanje Darsa dobro pozna, saj je bila, preden je postala predsednica uprave, prva nadzornica družbe.

Kako komentirate določila predloga zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada pred kratkim poslala v parlamentarno obravnavo?
Predlog zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji podeljuje naši družbi stavbno pravico na vseh zgrajenih avtocestah za obdobje prihodnjih 50 let, kar dejansko pomeni, da je naša družba postala njihova lastnica. V prihodnje bomo s pobrano cestnino avtoceste primerno vzdrževali in predvsem redno poravnavali obveznosti iz najetih posojil. Povedati pa je treba, da je določitev višine cestnine še vedno v rokah države.

V navedenem zakonu je določeno, da Dars v imenu in na račun države tudi v prihodnje ureja vse postopke za umestitev "bodočih" avtocest v prostor, nakupe zemljišč ter pripravo projektne dokumentacije za njihovo gradnjo. Samo gradnjo pa bo v prihodnje Dars kot koncesionar izvajal v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni, da država bodočih gradenj avtocest ne bo več financirala, ampak bo moral Dars pridobiti druge finančne vire – zasebni kapital po eni od mogočih oblik javno-zasebnega partnerstva. Poleg tega se z zakonom ureja tudi fleksibilnejše delovanje družbe, s čimer se bo njeno poslovanje približalo položaju drugih gospodarskih družb zasebnega prava. Tako bo njeno delovanje uravnaval splošni sistem, ki ureja gospodarske družbe. Iz zakona se torej izločajo določbe, ki delovanje družbe nepotrebno omejujejo, torej vse določbe statusnopravnega značaja (npr. določbe o imenovanju organov upravljanja družbe, o statusnopravni obliki družbe, o višini osnovnega kapitala), je v zakonski obrazložitvi med drugim zapisalo ministrstvo za promet.

Ali je v prihodnjih 50 letih, kolikor naj bi trajalo koncesijsko razmerje med Darsom in državo, v Dars mogoč vstop drugega, tudi tujega partnerja?
Da. Način in termin vstopa tujega partnerja v Dars sta v pristojnosti lastnika družbe, to je Republike Slovenije.

Pred kratkim se je že pojavila ideja o prodaji slovenskih avtocest zasebnemu upravitelju. Kako daleč je?
Zanimivo je, da zasebni upravitelj (portugalsko podjetje BRISA), ki naj bi bil v preteklosti zainteresiran za nakup avtocest, o tej ideji ni vedel nič. Nasprotno, podjetje je bilo celo ogorčeno, da so naši mediji objavili takšno novico. Prodaja avtocest skladno z novim zakonom o Darsu ni mogoča, saj je v zakonu za obdobje trajanja stavbne pravice prepovedano razpolaganje z njimi.

Kakšne konkretne korake je in bo Dars storil, da bo s pomočjo državnih nadzornih institucij preprečeval morebitno kartelno delovanje gradbenih izvajalcev?
Pričakovanje, da je mogoče popolnoma preprečiti kartelne dogovore, je utopično. Lahko pa omejujemo morebitne dogovore s skrbno in strokovno pripravo razpisne dokumentacije za oddajo del ter z izbiro primernih postopkov javnega naročanja. Večino postopkov javnega naročanja smo v Darsu v zadnje pol leta zaključili s postopkom pogajanj, ki onemogoča kartelni dogovor in naročniku nedvomno prinese najnižjo vrednost pogodbenih del.

Ali se sami strinjate s trditvijo, da so slovenske avtoceste preplačane oziroma da je v vsak projekt gradnje avtoceste vključen tudi interes lokalnih skupnosti po ureditvi določene infrastrukture na njihovem območju?
Slovenske avtoceste so bile zgrajene skladno s prostorsko dokumentacijo (državni lokacijski načrt, pozneje po spremembi področne zakonodaje državni prostorski načrti), ki jo je za posamezne odseke z uredbo sprejela Vlada Republike Slovenije. V navedeni prostorski dokumentaciji so bili "vključeni" tudi vsi zahtevki soglasodajalcev, med katerimi so bile tudi lokalne skupnosti. Dars ni imel možnosti, da bi ne izvedel del, katerih izvedba je bila v interesu lokalnih skupnosti. Lokalne ceste, ki so bile v posameznih občinah poškodovane med gradnjo, je moral popraviti izvajalec del, saniranje poškodb na državnih cestah je deloma poravnal (skladno z metodologijo, ki jo je pripravilo ministrstvo za promet) Dars. Dejstvo je, da je Dars v preteklosti (skladno z veljavno prostorsko in projektno dokumentacijo) pri gradnji avtocest financiral tudi posege, ki se niso nanašali neposredno na njihovo gradnjo. Ocene o preplačanosti v višini dveh milijard pa so močno pretirane.

Precejšen delež prihodkov Dars ustvari s cestninjenjem tovornega prometa. Kako ocenjujete aktivnosti in načrte države, ki s pomočjo nemškega svetovalca, Hartmuta Mehdorna, razmišlja o ustanovitvi logističnega holdinga? Ali pričakujete, da bi tovrstno delovanje lahko vplivalo na poslovne rezultate Darsa?
Samo, če se velik del tovornega prometa preseli na železnico. V tem primeru bi Dars moral pridobiti večino prihodkov iz drugih virov in cestninjenja osebnih vozil, kar bi lahko vplivalo na potrebo po dvigu cene prevoženega kilometra.

Po poldrugem letu vinjetnega sistema so se njegove prednosti/slabosti verjetno že izrisale?
Vlada RS se je za prehod na vinjetno cestninjenje osebnih vozil odločila, da bi se zmanjšali zastoji in povečala pretočnost na cestninskih postajah. S tem naj bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja, zlasti zraka in zemljišč ob avtocesti, saj zaviranje vozil pred cestninsko postajo in pospeševanje vozil povečujeta onesnaževanje z izpušnimi plini. Hkrati s tem naj bi plačevanje cestnine z vinjeto omogočalo lažji prehod na cestninjenje v prostem prometnem toku.

Danes, po dveh letih, lahko ugotovimo, da so bila ta pričakovanja oz. cilji doseženi. Ne samo, da se je povečala pretočnost prometa na cestninskih postajah in zmanjšalo onesnaževanje okolja, povečalo se je tudi število uporabnikov avtocest in povečala se je prometna varnost, saj so avtoceste še vedno najvarnejše. Navsezadnje so se zmanjšali tudi prometni tokovi po regionalnih oz. lokalnih cestah, saj se je del prometa preusmeril na avtoceste. Opažamo pa, da so se od uvedbe vinjet zaradi bolj množične uporabe avtocest nekoliko povečali določeni prometni prekrški (npr. vožnja v nasprotno smer).

Dosežen pa je bil tudi zadnji cilj, to je olajšanje prehoda na cestninjenje v prostem prometnem toku. Namreč, vinjetno cestninjenje je za seboj potegnilo tudi potrebo po nadzoru uporabe vinjet. Izkušnje, ki jih Dars pri tem pridobiva, bodo dragocene za cestninjenje v prostem prometnem toku, ko klasičnega plačevanja cestnine z ustavljanjem na cestninskih postajah ne bo več.

Vsekakor tudi vinjetni sistem "ni pravičen" s stališča, da se cestnina plačuje po prevoženem kilometru. Ta slabost je ostala, preseglo jo bo šele cestninjenje v prostem prometnem toku, ki naj bi temeljilo na načelu, da tisti, ki več uporablja avtoceste, plača več ,oz. v primeru tovornih vozil tudi načelo, da tisti, ki bolj onesnažuje, plača več.

Prihodki od cestninjenja osebnih vozil so nižji, kot bi bili pri prejšnjem načinu oziroma kot bodo po uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar je zelo pomembno za odplačevanje dolga gradnje avtocest.

Videti je, da se na slovenskih avtocestah nenehno nekaj obnavlja. Prav v tem času so se začela obnovitvena dela na dolenjski avtocesti. Ali so tako pogoste obnove drugod po Evropi običajne? Zakaj slovenske avtoceste ne zdržijo 20 let?
Obstoječa zakonodaja in strokovna literatura ne govorita o "življenjski dobi voziščnih konstrukcij", ki v praksi predstavljajo obrabne plasti ter vezane in nevezane nosilne plasti vse do planuma temeljnih tal. V skladu s TSC 06520:2003 pa se voziščne konstrukcije projektirajo in dimenzionirajo ob upoštevanju 20-letne planske dobe, seveda ob predpostavljeni prometni obremenitvi. V planskem obdobju 20 let pa je upoštevan tudi manjši sanacijski ukrep (npr. preplastitev).

Glede porasta prometnih obremenitev pa žal ugotavljamo, da je na vseh navedenih odsekih prometna obremenitev (predvsem težkih vozil) bistveno večja od predpostavljene ob projektiranju, zato so posledično navedeni odseki že prevzeli projektirano prometno obremenitev za celotno obdobje. Po raziskavi količine težkega tovornega prometa na mejnih prehodih se je na primer v smeri severovzhodne Evrope delež v osmih letih (od 2000 do 2008) povečal za več kot 400 %. Pri nas se obnavljajo odseki na starejšem delu avtocest. Večino prvih sanacij se izvaja nad starostjo 13 let, na nekaterih odsekih pa tudi pri starosti nad 20 let. Obnovitveni ukrepi so različni in so odvisni od dejanskega stanja na terenu, zato je treba vsak odsek obravnavati posebej.

Kakšna bo usoda uvedbe sistema nadzora in vodenja prometa na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica? Zakaj ste vztrajali, da je razpis razveljavljen?
Sistem nadzora in vodenja prometa na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica bomo izvedli, vendar pod spremenjenimi pogoji.

Razpis za oddajo del "Izdelava sistema nadzora in vodenja prometa na AC-odseku Pesnica-Slivnica" je Dars prekinil iz razlogov, ki so bili že večkrat poudarjeni in jih ponovno navajamo: odločitev o prekinitvi postopka je DARS sprejel zaradi nejasno in nedorečeno definiranih pogojev v razpisni dokumentaciji predmetnega razpisa. Tako bi DARS s sklenitvijo pogodbe, ki je bila v obliki vzorca del razpisne dokumentacije, razpolagal zgolj s prototipom, ki predstavlja le simulacijo končnega sistema. Sistem pa naj bi izvajalec šele razvijal v pogodbenem roku, pri čemer razpisna dokumentacija ni določala podrobnega načina testiranja in prehoda v produkcijo oziroma v končno uporabo. Naročnik bi tako po oddaji predmetnega javnega naročila ostal brez sicer plačanih avtorskih pravic in licenc za uporabo programskih orodij oziroma opreme kot tudi brez izvornih kod, saj njihovega prenosa od izvajalca oziroma proizvajalca opreme razpisna dokumentacija nikjer ne omenja. Z razpisnimi pogoji tudi nista bila določena okvir razpolaganja z nabavljeno opremo kot tudi sama možnost njene nadgradnje in s tem zagotavljanje njene kompatibilnost oziroma povezljivosti s celotnim sistemom nadzora vodenja prometa v Republiki Sloveniji.

V preteklih letih javnost in podjetniške družbe z dokajšnjo vnemo govorita o okoljski ozaveščenosti in odgovornosti. Kako "zeleno" je delovanje in načrtovanje Darsa?
Na hitri cesti Vrtojba–Selo bomo v kratkem začeli postavljati protihrupno ograjo, na katero bodo nameščeni sončni kolektorji, ki bodo proizvedli 184 megavatnih ur električne energije na leto.

Načrtujemo še vzpostavitev poslovnega sodelovanja z zainteresiranimi investitorji za postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov avtocestnih baz. Pri čiščenju predorov nameravamo po novem uporabljati biološka sredstva. Odvajanje padavinskih voda s cest izvajamo prek zadrževalnih bazenov, ki zadržijo težke delce s ceste. Bazene redno vzdržujemo, usedline iz njih pa odvažamo v čistilne naprave. Izvajamo tudi zbiranje in sortiranje odpadkov, ki nastajajo pri našem delu ali jih odstranimo z območij cest in cestnega sveta. Odpadke oddajamo pooblaščenim zbiralcem ali predelovalcem, o tem pa vodimo tudi predpisane evidence. V zimski službi uporabljamo posipne materiale, ki minimalno vplivajo na tla, kakovost površinske in podtalne vode, rastlinje, ljudi in živali ter tudi na vozila.

V letošnjem letu bomo začeli uvedbo sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standard ISO 14001:2004, ki zajema celovito obvladovanje okoljskih vidikov. Z uvedbo omenjenega sistema bomo posledično sistemsko uvedli varčevalne ukrepe, ki se bodo odražali predvsem na zniževanju stroškov, učinkovitosti izkoriščanja virov in odzivu na zahteve ter pričakovanje zainteresirane javnosti.

Mimo Stožic te dni skorajda ne moremo: ali krožišče Tomačevo, ki ste ga te dni prevzeli v upravljanje, izpolnjuje svoj namen ali so mogoče določene prilagoditve?
Zaradi velike količine prometa v krožnem križišču Tomačevo je bilo glede na simulacije prometa treba urediti po štiri prometne pasove na vsakem uvoznem kraku. Pri vključevanju takega števila prometnih pasov v krožno križišče pa ni bilo mogoče zagotoviti potrebne ravni prometne varnosti. To je bil razlog za semaforizacijo krožnega križišča. Delovanje semaforja je prilagojeno prometnim obremenitvam posameznih krakov. Promet spremlja skoraj 80 detektorskih zank, ki napravi posredujejo podatke o številu in razdaljah med vozili, pa tudi o morebitnih stoječih kolonah na izvoznih priključnih poteh, ki vodijo s tega dela severne ljubljanske obvoznice na krožno križišče Tomačevo. Dolžine posameznih zelenih faz se tako kar najbolj prilagajajo prometnim obremenitvam.

Ana Mušič, Lan Dečman
Prijavi napako
Komentarji
ibisibis
# 21.08.2010 ob 06:46
"Ocene o preplačanosti v višini 2 milijard pa so močno pretirane".

Po podatkih iz Wikipedie izgradnja ameriškega avtocestnega omrežja, ki obsega 75.440 km večpasovnic po cenah preračunanih v letu 2006 stala 425 milijard USD, kar je 5,6 milijonov USD/km oziroma 3,9 miljonov EUR/km.

Kljub bistveno nižjim vhodnim stroškom (v gradbeništvu so to zlasti stroški delovne sile) bomo morali plačati 3 krat dražje avtoceste (12 miljonov EUR/km), kot pa jih plačujejo v bistveno bogatejših ZDA. Ali še drugače: za avtocestno omrežje, ki je vredno okrog 2 milijardi EUR bomo že brez obresti plačali 5,7 milijard EUR.

G. Duhovnikova torej nima prav. Ocene o preplačanosti v višini 2 milijard niso pretirane, saj v resnici znašajo skoraj dvakrat toliko.
ibisibis
# 21.08.2010 ob 06:46
"Ocene o preplačanosti v višini 2 milijard pa so močno pretirane".

Po podatkih iz Wikipedie izgradnja ameriškega avtocestnega omrežja, ki obsega 75.440 km večpasovnic po cenah preračunanih v letu 2006 stala 425 milijard USD, kar je 5,6 milijonov USD/km oziroma 3,9 miljonov EUR/km.

Kljub bistveno nižjim vhodnim stroškom (v gradbeništvu so to zlasti stroški delovne sile) bomo morali plačati 3 krat dražje avtoceste (12 miljonov EUR/km), kot pa jih plačujejo v bistveno bogatejših ZDA. Ali še drugače: za avtocestno omrežje, ki je vredno okrog 2 milijardi EUR bomo že brez obresti plačali 5,7 milijard EUR.

G. Duhovnikova torej nima prav. Ocene o preplačanosti v višini 2 milijard niso pretirane, saj v resnici znašajo skoraj dvakrat toliko.
galoper
# 21.08.2010 ob 08:28
Za normalne ljudi je dovolj napisna ali izrečena beseda, za živino je dovolj ograda, za divjad pa nič ne ustreza. Neprimerno vzgojeni otroci se razvijejo v za družbeo nesprejemljive ljudi in pošteni ljudje morajo plačevati prisilo zanje.
MIRNČAN
# 21.08.2010 ob 12:00
Tujce naj spustijo zraven pa nebo tega. Po mojem mnenju.
The_Deer
# 21.08.2010 ob 13:11
Khm, toliko je utopično, kot pričakovati od države, da naredi red na področju pobiranja prispevkov. Sicer pa odvisno od države, morda je pri nas to res utopično.
vipmit
# 21.08.2010 ob 12:41
@MIRNČAN, absolutno!
Sem že nekje na forumu pisal, da poznam primer, ko so Italijani pri nas gradili proizvodne hale za 40% ceneje, kot največje primorsko gradbeno!
jack23
# 21.08.2010 ob 12:37
vinjete so še vedno praktično zastonj, sploh za tiste ki uporabljajo avtocesto večkrat...
pa tut tedenska vinjeta ki je 15€ sploh ni tako draga, kajit če greš iz obale na štajersko in nazaj, bi po stari varjanti to sigurno preplačal ali pa bi bil blizu...

kartelni dogovori pa bodo, kajti v sloveniji so gradbena podjetja med seboj tako prepletena da ne moremo nič narest...edino kar bi se dalo je da se spusti še tujce zraven in pa da ni pogoj najnižja cena, ampak da dars postavi realno ceno(to je material, plače delavcev itd itd) in tisti ki se temu približa oz. še malo spusti dobi delo...
kajti pri nas sct dela tako da da najnižjo ceno(ponavadi) potem pa dodaja anekse k pogodbi, za kar pa so krivi razpisni pogoji...

pa še eno stvar bi bilo potrebno uvest v sloveniji in to je odškodnina za vsak mesec zamude pri gradnji, razen če ima vpliv višja sila(izjemno mrzla zima z veliko snega, ogromna količina padavin itd itd)
vipmit
# 21.08.2010 ob 11:33
Dokler bo eden izmed pogojev za pridobiti posel na javnem razpisu najnižja cena se bodo dogajali tudi kartelni dogovori!
Veston
# 21.08.2010 ob 11:31
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"

poskusiti ne bi bil greh, po moje
UglyAsItGets
# 21.08.2010 ob 07:16
Mene je tudi vedno motil naš strošek na kilometer. Pač javni rop in nič ne moremo..
jamea
# 21.08.2010 ob 11:21
@buce ...

ljudem so se odprle oči že davno ... le da nihče nima poguma (ali volje), da bi kaj naredil ...

... če pa kdo vzame granitno kocko in jo vrže v parlament, ga pa obsojajo ...
jamea
# 21.08.2010 ob 11:19
utopično je to, utopično je ono ...

zakaj nam vedno sporočajo, da moramo biti zadovoljni s sranjem, v katerem živimo????

(po njihovi logiki bolje ne more biti, vendar se mi kljub temu dozdeva, da bi lahko bilo bolje, če bi imeli v Sloveniji na oblasti več sposobnih ljudi in manj političnih mevž...)
chicago
# 21.08.2010 ob 10:59
Gre za predčasno politično nakadrirano gospo, ki je kot članica nadzornega sveta DARS sodelovala pri vseh lopovščinah, in ko so se začela namigovanja o korupciji, je začela preverjati kako so lahko takšne informacije prišle v javnost in ne kdo je kriv za korupcijo! Takle imamo, na naslednjih volitvah pa pamet v glavo!
andersee
# 21.08.2010 ob 07:46
Kar se mene tiče, vinjeto sem letos kupil, prihodnje leto bom pa brez nje. Predvsem zato, ker jih približno četrtina domačih voznikov na avtocesti ne uporablja in ker lahko s pomočjo radijskih postaj in "lokalne razgledanosti" še pravi čaš dobiš dovolj informacij o morebitni kontroli. Tujci so pa tako ali tako v večini brez vinjet, ampak le do avstrijske meje...
UglyAsItGets
# 21.08.2010 ob 12:40
@Milena .. Mislim, da lahko ampak pozivanje k revoluciji pomeni, da mi bo nekdo zbrisal komentar .. Vsekakor je moc v ljudeh in nekateri na oblasti se ne zavedajo, da ko spravis ljudi v kot.. jim ne bo nic vec sveto ..
sunlit
# 21.08.2010 ob 11:30
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"

Kakor je utopično tudi upati, da bo Slovenija sploh kdaj postala pravna država.

Vse gradnje in objekti, vključno z avtocestami, so pri nas nekajkrat predragi in preplačani, ker pri vsakem projektu vsaj dve tretjini denarja konča nenamensko v privat žepih. Tako počne Janković, tako počne Tovšakova, Zidar in celotna gradbena mafija, nič boljši niso elektro-distributerji in ostali karteli. Soršak, ki je še eden redkih poštenjakov v Sloveniji, sicer dela najbolje, kar more, vendar se je težko sam boriti proti takšni mega-hobotnici. Veliko je naredil tudi Pezdir, predvsem premaknil nekaj v razmišljanju (izkoriščanih) potrošnikov. Račun na koncu seveda plačamo davkoplačevalci.

Ne čudite se torej, če od bruto plače dobite le 50% neto - polovico morate dati zajedalskim voluharjem, ki so se prisesali na državni proračun.
buce
# 21.08.2010 ob 11:17
@Milena

To je to. Tudi jaz čakam ta trenutek in spoznanje ljudi. Sam sem mnenja, da lahko že organiziran tihi odpor odpre oči "elitam". Vsi ljudje zgolj ostanejo doma, predhodno si pa priskrbimo zalog hrane itd. za ta teden. Potem bodo "kapitalisti" in "ti lopovi" videli, da niso nad nami in vsemogočni vladarji.
kozi
# 25.08.2010 ob 10:14
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"

Seveda je to utopično, če pa nihče nikoli za svoja dejanja ni kaznovan.
Ko bo (če bo), enkrat nekdo odgovarjal s svojo lastnino in šel zraven še odsedet za kakšno leto bo pa drugače. Dotlej pa...
ta_prav
# 24.08.2010 ob 13:50
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"

Seveda, ker pri nas sploh nimamo proste, svobodne ekonomije, ki bi bila pravno nadzirana. Nadzirajo jo pa skupek oligarhov, ki se več ali manj vse dogovorijo, pokličejo še kakšnega politika in advokata in imajo vse lepo urejeno. To godljo pa podpihujejo podjetja v državni lasti, kjer so pa spet take sorte ljudje nastavljeni, ki ugodijo tistim prvo omenjenim. Tako da naj Duhovnica kar zapre kljun.
semaino
# 23.08.2010 ob 09:52
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"
Ta ženska se norčuje iz nas Slovencev - takoj bi jo morali zamenjati.

Samo nesposobno vodstvo ne zna preprečiti kartelnih dogovorov. Lahko bi pridobili ponudbe (ki bi jih plačali) od 20 podjetij po EU in jih vrgli SCT-ju pod nos! To je samo en otroški argument v prid temu, da Duhovnikova namerno zavaja in kaže svojo eklatantno nesposobnost
LjuticaBogdan
# 21.08.2010 ob 20:22
A ni fino. Zato pa smo tam, kjer smo.
trnik
# 21.08.2010 ob 15:48
PRED KRATKIM SE JE ZE POJAVILA IDEJA O PRODAJI SLOVENSKIH AVTOCEST ZASEBNEMU UPRAVITELJU. Zanima se firma BRISA iz Portugalske, no ja, pod pogojem ce bodo k nam preselili se Benifico, bomo pa v Stoscah gledali vsaj dober nogomet.
MartinEs
# 21.08.2010 ob 12:56
Tujce zraven spustit, to ja...samo ne Italijanov! Italijani so evropski kitajci in vse kar naredijo je eno veliko sranje. Če hočejo Italijani delat vsaj malo kvalitetno so pa še 3X dražji kot Nemci! Razširitev odstavnega pasu na AC Trst-Benetke v tretji pas bo stala 23.000.000€/km samo razširitev!! To je za 10mio več/km kot v dragi Sloveniji 4 pasi+2odstavna. O tem so pisale Finance 2 meseca nazaj! In tudi Italijani ne spustijo nobenih tujcev zravn, zato pa si lahko privoščijo tako visoke cene. Nagnat bi jih morali iz Slovenije, tako kot so to naredili Maročani, Libijci-pol jim je Berlusconi zrihtal nazaj delo doli, kot so to naredili Albanci, Avstrijci,... tujci ja pr nas, samo ne Italijani!!!
Milena
# 21.08.2010 ob 10:23
UglyAsItGets
21. avgust 2010 ob 07:16
Prijavi neprimerno vsebino
Mene je tudi vedno motil naš strošek na kilometer. Pač javni rop in nič ne moremo..

Misliš? Ljudje se ne zavedajo svoje moči, manjka nam pa ENOTNOST...in na to karto vsi igrajo.

DELI IN VLADAJ.
mlincek
# 21.08.2010 ob 10:22
Vsa ameriška zakonodaja temelji na demokraciji, torej svobodi trga - svobodnemu trgovanju. in protimonopolnizakonodaji. In kartelno dogovarjanje mogoče da. Samo ali ni DARS tudi toliko strokovna ustanova postavljena od Vlade RS, da omogoči strokovnost prepreči monopol in omogoči svobodno trgovanje (tudi med podjetji in dobavitelji?) In ali ni na DARS-u mogoče kakšna strokovna služba katera bo ugotovila okvitno ceno projekta?

Seveda je zgoraj napisano vse res, ampak bolje je imeti službo in nič narediti najbolje pa za nič odgovarjati. Nikoli.

In zato je razultat tak kot je g. Duhovnikova. Ker je korupcija v naši državi in je prepletena tudi z vlado.
blef
# 21.08.2010 ob 10:02
Vse skupaj je en velik blef. Ja, pogajanja so še samo smetana na dogovarjanje. Problem je v obračunih, vsak cm debeline v plus ali minus na takšnih površinah je velik denar?
Arndovia
# 21.08.2010 ob 09:11
Duhovnikova predpostavlja, da so gradbena podjetja neumna. Seveda se vedo med sabo zmenit in dvigovat cene, pri tem se naročnik lahko obrne na glavo in odpleše tango, če želi. Saj kartel je slab ravno v tem, da kupec/naročnik ne more vplivat nanj - nima izbire.

Kar se pa tiče "pogajanj" in javnih naročil pa je to kvečjemu kontraproduktivno, ker se dostikrat zgodi, da je kak projekt pisan na kožo določenim podjetjem in se tako izloči konkurenca.
BinkiBinki
# 21.08.2010 ob 08:28
@andersee
Kar se mene tiče, vinjeto sem letos kupil, prihodnje leto bom pa brez nje...

Jaz bi lepo dal vrednost vinjete v osnovo za cestni sklad (saj to je cesta) in bi jo vsi morali plačati in imeti. Glede na to, kakšen je "avtomobilski arzenal" pri slovenceljnih, bi si vinjeto morali z lahkoto to privoščiti.
AC je zato, da se uporablja in sprošča lokalne ceste.
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 06:29
ibisibis
21. avgust 2010 ob 06:46

ni kaj dodati!
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 06:11
...da tisti, ki bolj onesnažuje, plača več.

še ena v vrsti bedarij ga. Duhovnikove - a boste z e-cestninjenjem (KI GA NE BO!) ločevali fieste od x5? Pri tovoru je pa tako - kolikor podražite gorivo, trošarine in cestnine, vse to na koncu preko prodajne cene blaga na policah plačamo potrošniki - torej je začaran krog sklenjen. Zanima me, kdaj boste kaj pocenili in se bo to v končni fazi poznalo na mojem žepu?
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 06:07
vinjetno cestninjenje je za seboj potegnilo tudi potrebo po nadzoru uporabe vinjet. Izkušnje, ki jih Dars pri tem pridobiva, bodo dragocene za cestninjenje v prostem prometnem toku

kaj če bi šli enkrat na strokovno ekskurzijo (jaz plačam) na Madžarsko - tam elektronsko preko reg.tablice poiščejo/zaznajo samo tistega, ki ni plačal oz ni vnešen v elektroski sistem! Ne vem, koliko stane tak sistem, je pa učinkovitejši!
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 06:04
Samo, če se velik del tovornega prometa preseli na železnico. V tem primeru bi Dars moral pridobiti večino prihodkov iz drugih virov in cestninjenja osebnih vozil, kar bi lahko vplivalo na potrebo po dvigu cene prevoženega kilometra.

o čem drugem kot o dvigu itak ne znate razmišlajti, Naj vam pomagam namesto vas, (za kaj že zaslužite mastne plače in honorarje, skupaj z g. Mehdornom?):
1. ker tovorjaki uničijo večino cest, zmanjšan tov. promet pomeni manjše vzdrževanje, obnove, zapore, kolone, čakanja, nesreče.......
2. ker sta železniška in cestna infrastruktura leva in desna roka istega trupla (beri države) bi ob istem času, kot po cesti (pa bi morali biti vlaki hitrejši!) KP-Madžarska (večina tov. prometa) za 10-15% nižje skupne stroške (gorivo, cestnine, obraba vozila, poraba/spočitost šoferjev/člov. virov) in kvalitetni oskrbo voznikov na vlaku (počitek, sprostitev za ugodno ceno - tudi igralnico in dekleta bi jim naštimali v vagone!), se sredstva pač vodijo v skupni bilanci, končni izplen pa je z lahkoto kljub nižjim stroškom prevoza tov. blaga višji.
Me zaposlite za cca 3002e neto na mesec, pa vam prinesem nekaj 10x toliko nazaj v vedno prazne blagajne? Mirno mi lahko kar tule gor odgovorite, kam vas pokličem, lp, ga. Duhovnik &Co
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 05:51
Prihodki od cestninjenja osebnih vozil so nižji, kot bi bili pri prejšnjem načinu oziroma kot bodo po uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku...

Vinjete bodo ostale, ne izumljajte tople vode in nehajte ropati avtohtone prebivalce te dežele, državljani se bomo z vsemi pravnimi sredstvi uprli novim davkom, cestninam...Premalo imate denarja, ker ste preplačli gradnjo - ve se, kdo je za to odgovoren, banda državna mafijska!
Ps za zgled si vzemite Avstrijo, vinjete krasno funkcionirajo!
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 05:48
da so ocene, da je bila gradnja avtocest preplačana za dve milijardi evrov, močno pretirane

koliko pa je vaša ocena?
Kaj lahko v zvezi s tem za nazaj še ukrenete, koliko kraj vrnete, ga. Duhovnikova, nekdaj 1 nadzornica? Milo rečeno slab nadzor......ali pa mastne nagrade, tudi v obliki sedanjega položaja....
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 05:46
Želela bi, da bo Dars v prihodnosti dokončal gradnjo......do Jelšan....čez 10-15 let....

sramota, poglejte 2nerazvite" Hrvate, kako hitro in učinkovito gradijo - na H strani se do Reke, Krka že peljem po AC in jo mastno plačam....
resnicoljuben
# 25.08.2010 ob 05:42
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore, je utopično"

v sodobni odprti konkurenčni informacijski družbi presežkov ponudb (dobrin) je izjava globoko deplasirana in vredna takojšnjega odstopa!
Če prvi poklicani (v tem konkretnem primeru ga. Duhovnik) ne verjame, da je možno za pošteno (in ne dogovorjeno in preplačano) ceno zgraditi kupiti ali prodati nek izdelek, storitev..., potem naj takoj izgine iz gospodarsko ekonomske sfere!
Sramota, kdo vodi DARS, državo....
minnaema
# 21.08.2010 ob 22:27
"Pričakovanje, da je mogoče zajeziti kartelne dogovore je utopično" ja logično je to, to, ker
"denar nima ušes, pa dobro čuje, nima nog pa hitro teče ali je naša Zakonodaja RS močno
INkoherentna z 153 čl.Ustave RS......ali kako te štorije gredo v latencah itd, itd in Lp
Kazalo