Učenka Sara Huskić pravi, da je bilo ob prihodu v Slovenijo težko, a se je hitro naučila jezika in si našla prijatelje. Foto: Milan Obradinović
Učenka Sara Huskić pravi, da je bilo ob prihodu v Slovenijo težko, a se je hitro naučila jezika in si našla prijatelje. Foto: Milan Obradinović

Ko sem morala priti, sem si mislila, da me ne bo nihče sprejel in da mi bo zelo težko. Nisem se znala sporazumevati in v glavnem sem molčala. Zame je bil to šok. Družila sem se samo z eno kolegico. Toda vsi so mi pomagali. Sprejeli so me in mi dali vse, kar sem potrebovala.

Učenka OŠ Bršljin Sara Huskić
false
Na OŠ Bršljin znajo poskrbeti, da se vsi otroci dobro počutijo. Na sliki: profesorica Katarina Črtalič, učenki Izza Gorše in Sara Huskić ter učenec Adnan Mujadžić. Foto: Milan Obradinović

Predvsem mislim, da je treba nekako vzdrževati kontinuiteto njihove osebne lastne kulture, kar smo mi na Osnovni šoli Bršljin naredili. Učenci, ki dobro obvladajo svoj materni jezik, se hitreje učijo tudi tujega jezika.

Profesorica slovenščine Katarina Črtalič

Oni (sošolci) ne razumejo, ker tega še niso doživeli. Njim je bilo čudno, da sem žalosten, ker sem prišel iz Bosne v Slovenijo. Imam rad Bosno in Hercegovino in svoje stare prijatelje iz šole. Zdaj, ko jih grem obiskat, gredo z mano pogosto tudi prijatelji iz Slovenije.

Adnan Mujadžić, učenec OŠ Bršljin v Novem mestu, priseljen iz Cazina v BiH
Umetnika Damir Avdić in Mirsad Begić v NaGlas!-u

"pravi profesorica slovenščine Katarina Črtalič z OŠ Bršljin v Novem mestu, kjer so, kot kaže, našli pravi odgovor na izziv vključevanja priseljenskih otrok.

Adnan Mujadžić in Sara Huskić sta učenca Osnovne šole Bršljin. V Novo mesto sta prišla iz Bosne in Hercegovine s starši, ki so v Sloveniji iskali boljše življenje. Prvi dan šole v novem okolju ni bil lahek.

Kako na OŠ Bršljin v Novem mestu vključujejo priseljene učence, si oglejte v oddaji NaGlas! v okencu spodaj ali v arhivu oddaj na portalu MMC.

Učenka osmega razreda Sara Huskić, ki je v Slovenijo prišla pred dvema letoma, se še vedno z majhnim nelagodjem spominja svojih prvih šolskih dni: „Ko sem morala priti, sem si mislila, da me ne bo nihče sprejel in da mi bo zelo težko. Nisem se znala sporazumevati in v glavnem sem molčala. Zame je bil to šok. Družila sem se samo z eno kolegico. Toda vsi so mi pomagali. Sprejeli so me in mi dali vse, kar sem potrebovala.“

Zdaj se niti malo ne razlikuje

Zdaj, ko se je že vklopila v družbo, našla nove prijatelje in se naučila jezika, se Sara na prvi pogled niti malo ne razlikuje od svojih sošolcev. Čeprav se rada spominja šole, ki jo je obiskovala v Bosni in Hercegovini, poudarja, da se ji zdi šolski program tukaj bolj kakovosten, profesorji pa bolj pristopni in manj strogi.

Kar ne doživiš, ne moreš razumeti
Adnan Mujadžić je danes odličen učenec devetega razreda. V Slovenijo je prišel pred štirimi leti. Poleg občutka strahu in sramu se Adnan spominja tudi nerazumevanja svojih vrstnikov, ki jim je bila njegova žalost zaradi selitve nerazumljiva: "Oni ne razumejo, ker tega še niso doživeli. Njim je bilo čudno, da sem žalosten, ker sem prišel iz Bosne v Slovenijo.“ Adnan se vedno rad vrne v rojstni Cazin. Zaradi njega so Bosno na avtentičen način lahko spoznali tudi njegovi novi prijatelji: "Imam rad Bosno in Hercegovino in svoje stare prijatelje iz šole. Zdaj, ko jih grem obiskat, gredo z mano pogosto tudi prijatelji iz Slovenije.“

Dobrodošlo znanje materinščine
Po zaslugi profesorskega kolektiva na OŠ Bršljin, ki veliko pozornost posveča otrokom, ki prihajajo iz drugih držav, sta se tako Adnan kot Sara odlično vključila. Zdaj prav ona dva pomagata novim učencem, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, da se lažje znajdejo v novi šoli in naučijo jezika. Za lažjo integracijo v novo šolsko okolje skrbi tudi profesorica slovenskega jezika Katarina Črtalič, ki novim priseljenim učencem omogoča dodatne ure slovenskega jezika: "Predvsem mislim, da je treba nekako vzdrževati kontinuiteto njihove osebne lastne kulture, kar smo mi na Osnovni šoli Bršljin naredili. Učenci, ki dobro obvladajo svoj materni jezik, se hitreje učijo tudi tujega jezika.“

Poseben dan kulture
Ker je število učencev, ki obiskujejo njihovo šolo in prihajajo iz drugih kultur, iz leta v leto večje, so se odločili, da ta mesec pripravijo poseben dan kulture. V šolo so povabili več kot 40 gostov, predstavnikov različnih kulturnih društev, starše učencev in kulturno aktivne priseljence v Novem mestu, ki so predstavili delček svoje kulturne ustvarjalnosti, ter delček kulture in umetnosti naroda, ki mu pripadajo.

Kulture bogatijo
Poleg delavnic, na katerih so lahko učenci spoznavali običaje svojih sošolcev, so organizirali tudi multikulturne delavnice "učencev za učence". "Na ta način smo potrdili pomen njihovih lastnih kultur in kulturne pestrosti, s sporočilom, da naj se otroci ne asimilirajo na način, da bi pozabili svojo kulturo, ampak tako, da jo vzdržujejo in da s to svojo kulturo bogatijo tudi naš kulturni svet,“ pojasni Črtaličeva.

Čutimo enako

Uspešnost tega pristopa potrjuje tudi Izza Gorše, učenka osmega razreda: "Bilo je zelo zanimivo, ker smo spoznavali nove kulture, jezike, hrano, plese in s tem obogatili sebe in svoj svet, kar je nova izkušnja in neko novo znanje, ki ga lahko deliš naprej. Spoznaš tudi to, da se pravzaprav ne razlikujemo veliko, razen po jeziku in kulturi. Drugače so popolnoma enaki kot mi, imajo enaka čustva. Vse je popolnoma enako."

Odprti za drugačnost
Bolj se o drugih državah govori, bolj so otroci odprti za drugačnost, je sklep, ki se sam od sebe ponuja po obisku OŠ Bršljin, v kateri so učenci ta mesec spoznali običaje dvanajstih držav, od nekdanje Jugoslavije, vse do Japonske in Kitajske.

Ko sem morala priti, sem si mislila, da me ne bo nihče sprejel in da mi bo zelo težko. Nisem se znala sporazumevati in v glavnem sem molčala. Zame je bil to šok. Družila sem se samo z eno kolegico. Toda vsi so mi pomagali. Sprejeli so me in mi dali vse, kar sem potrebovala.

Učenka OŠ Bršljin Sara Huskić

Predvsem mislim, da je treba nekako vzdrževati kontinuiteto njihove osebne lastne kulture, kar smo mi na Osnovni šoli Bršljin naredili. Učenci, ki dobro obvladajo svoj materni jezik, se hitreje učijo tudi tujega jezika.

Profesorica slovenščine Katarina Črtalič

Oni (sošolci) ne razumejo, ker tega še niso doživeli. Njim je bilo čudno, da sem žalosten, ker sem prišel iz Bosne v Slovenijo. Imam rad Bosno in Hercegovino in svoje stare prijatelje iz šole. Zdaj, ko jih grem obiskat, gredo z mano pogosto tudi prijatelji iz Slovenije.

Adnan Mujadžić, učenec OŠ Bršljin v Novem mestu, priseljen iz Cazina v BiH
Umetnika Damir Avdić in Mirsad Begić v NaGlas!-u