Osnovne šole bodo v novem šolskem letu v primerjavi z letošnjim dobile  od 5 do 8  odstotkov manj denarja za materialne stroške, zato na marsikateri šoli še ne vedo, kako bodo ob manjšem obsegu denarja izpeljali program devetletke. Foto: BoBo
Osnovne šole bodo v novem šolskem letu v primerjavi z letošnjim dobile od 5 do 8 odstotkov manj denarja za materialne stroške, zato na marsikateri šoli še ne vedo, kako bodo ob manjšem obsegu denarja izpeljali program devetletke. Foto: BoBo

Na ministrstvu za šolstvo so pripravili novelo zakona o osnovni šoli, v kateri predlagajo, da šole omogočijo prvošolcem učenje tujega jezika v okviru rednega pouka šele čez dve šolski leti, in ne to jesen.

Vsi drugošolci v državi se bodo tujega jezika po predlogu obvezno začeli učiti jeseni 2018, leto dni pozneje, kot to določa obstoječi zakon. Na šolskem ministrstvu predlogov ne komentirajo, ker se z njima mora najprej podrobno seznaniti nova ministrica. Razlog za zamik zgodnejšega učenja tujega jezika v devetletki navajajo pomanjkanje denarja.

"Mi smo zadovoljni, če bo prišlo do zamika," se je na predlog ministrstva odzval predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. Šole torej omenjena predloga podpirajo zaradi finančne stiske. Pečan dodaja, da jim je šolsko ministrstvo v sklepih za novo šolsko leto v primerjavi z letošnjim zmanjšalo obseg financiranja: "Večinoma smo šole dobile od 5 do 8 odstotkov manj sredstev, zlasti materialnih, nekaj manj pa tudi pri plačah."

Kljub manjši količini denarja pa morajo šole razširiti ponudbo neobveznih izbirnih predmetov jeseni in na drugi strani zmanjšati število zaposlenih za odstotek. Ob vsem tem pa vse številčnejše generacije vstopajo v devetletko. Ravnatelj Pečan tako opozarja, da v osnovni šoli ni več prostora za varčevanje ob nespremenjenih normativih in programu.

Nataša Lang, Radio Slovenija