Zunanje ministrstvo je kupilo stavbo za veleposlaništvo v Sarajevu, a kljub temu še naprej najemalo drugo. Foto:
Zunanje ministrstvo je kupilo stavbo za veleposlaništvo v Sarajevu, a kljub temu še naprej najemalo drugo. Foto:
poročilo MZZ 2014
Slovenija je za prostore, ki jih ni nikoli uporabila, plačevala stroške.
Sarajevo
Kolikšno je bilo in kdo bo odgovarjal za oškodovanje proračuna v Sarajevu?
MZZ Sarajevo
Objekt, ki ga Slovenija po nakupu leta 2001 ni nikoli uporabljala.
Sarajevo MZZ
Objekt je trinajst let po nakupu propadal.
false
Streha državnega objekta je popustila.

Slovenska država je pred 14 leti kupila za takratnih 78 milijonov tolarjev (po uradnih podatkih je to revaloriziranih današnjih 481.353 evrov) večji objekt na Skenderpašini 27, 29 in 31 v Sarajevu za preselitev veleposlaništva iz Vile Dine, ki jo ima dolga leta v najemu.

Po nedavni objavi izsledkov nadzora v diplomaciji se bo zunanji minister Karl Erjavec s premierjem Mirom Cerarjem sešel predvidoma v petek.


Lasten objekt, a 65 tisoč evrov za najemnino
Kot je razvidno iz poročila o diplomatskem nazoru iz leta 2010, je Slovenija najemala poleg veleposlaništva, za katerega je plačevala tri tisoč evrov (6.000 BAM) mesečno, še prostore za konzularni oddelek za 2.600 evrov (5.200 BAM). Namesto prihranka najemnin - dobrih 65 tisoč evrov letno (oziroma skoraj milijona v štirinajstih letih) - si je z nakupom nakopala stroške.

Nadzor zahteval ugotovitev razlogov za nakup
Kljub dragi naložbi se na lokacijo niso selili zaradi domnevno neprimerne mikrolokacije, čeprav je stavba manj kot petsto metrov oddaljena od veleposlaništev Srbije, Irana in Nemčije.

Da objekt propada, je devet let po nakupu opozoril diplomatski nadzoru v Sarajevu in predlagal, da se "s podjetjem, ki začasno brezplačno uporablja omenjene prostore, sklene najemna pogodba, s katero bi vsaj delno, če ne v celoti pokrili stroške najema prostorov veleposlaništva". Ob tem je med ukrepi predlagal odprodajo in da se "ugotovijo razlogi nakupa teh nepremičnin". S temi ukrepi se je tedanji zunanji minister Samuel Žbogar strinjal.
Plačevali elektriko, vodo in zavarovanje
Kljub temu je nov diplomatski nadzor štiri leta pozneje ugotavljal, da je stanje še slabše. Bivanje v njih ni bilo več mogoče, saj se je na enem izmed objektov vdrla streha, na drugem pa je puščala. Država je kljub temu objekt zavarovala za primer vloma, kraje ali požara in plačala za to 580 evrov letno. Iz dveh objektov je bila elektrika odklopljena, za enega se je še vedno plačevala.

"Ravno tako se plačuje priključek za vodo, saj se tega ne da odpovedati," so zapisali in ugotovili, da se zaradi neprimerne lokacije (visokih stanovanjskih blokov v bližini) in izredno slabega stanja, stavb ne splača obnoviti in jih je bolje prodati. Država je plačala še 1.400 evrov za cenitev obeh objektov.

Štirinajst let po nakupu ugodna menjava
Štirinajst let od nakupa prostorov, v katere se slovenski diplomati nikoli niso selili, je zunanje ministrstvo junija letos kupilo nove prostore. "Glavna zgradba (ki je pod spomeniškim varstvom) in dva pomožna objekta na naslovu Skenderpašina 27 in 29 so bili dalj časa nevzdrževani, zato so v slabem stanju in bi bil za njihovo sanacijo potreben velik finančni vložek," pojasnjujejo razloge za neprimernost že kupljenih objektov na zunanjem ministrstvu, ki vsa leta objektov ni vzdrževalo.

"Kupnina za nove poslovne prostore v središču Sarajeva na Maglajski ulici (natančneje križišče ulic Maglajska in Hiseta, zgradba še nima številke) je 1.230.000 EUR, pri čemer bo del kupnine (587.638 EUR) plačan s prodajo nepremičnine na Skenderpašini 27 in 29," so zapisali na zunanjem ministrstvu.

Odgovorni in stroški neznani
V času nakupa je bil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, veleposlanik v Sarajevu pa Tadej Labernik. Koliko denarja je država izgubila z vzdrževanjem nikoli uporabljenih objektov in za najemnine v zadnjih trinajstih letih in kdo je odgovoren za neprimerno porabo denarja, ki bistveno presega druge odkrite nepravilnosti skupaj, pa na zunanjem ministrstvu, kot je razvidno iz diplomatskih poročil, niso niti ugotavljali.

Slovenski veleposlaniki v Bosni in Hercegovini:

Tadej Labernik 2001-2005

Nataša Vodušek 2006-2009

Andrej Grasselli 2009-2013

mag. Iztok Grmek 2013-