Repovž je objavo pojasnjeval z mnenjem, da so v reviji
Repovž je objavo pojasnjeval z mnenjem, da so v reviji "opozarjali na politične metode, s katerimi se ne strinjajo". Foto: BoBo
Joseph Goebbels
Za novinarsko častno razsodišče sta sporni tako primerjava z nacističnim veljakom kot izpostavljanje otrok, ki so primerjani z otroki Josepha Goebbelsa. Foto: EPA
Branko Grims
Grims je zaradi objave tožil Mladino in na sodišču uspel. Foto: BoBo

V primeru namestnika varuha človekovih pravic Toneta Dolčiča proti uredniku Mladine Gregi Repovžu je Novinarsko častno razsodišče pritrdilo pritožniku. Dolčič se je v imenu varuha človekovih pravic pritožil zaradi prispevka "Ni vsak dr. G. že dr. Goebbels" v Mladini leta 2011 z argumentom, da javna objava otrok, njihova prepoznavnost in primerjava z družino nacističnega zločinca pomeni kršitev 19. člena kodeksa.
Etična merila o posebni obzirnosti do otrok in predstavnikov drugih posebej ranljivih skupin veljajo tudi za satirične in podobne zvrsti v medijih, opozarja razsodišče.
Takšno javno izpostavljanje mladoletnih otrok po ugotovitvah razsodišča ni sprejemljivo v nobenem primeru, niti tedaj, če bi se starši z nastankom oziroma objavo fotografij strinjali, in ne glede na to, v kakšnih okoliščinah so fotografije nastale.
Repovž se z metodami ni strinjal
V zvezi z urednikovim pojasnilom, da so v uredništvu Mladine skušali z objavo fotografij opozoriti na politične metode, s katerimi se ne strinjajo, pa razsodišče izrecno opozarja, da so novinarjem na voljo številni profesionalni načini in novinarske zvrsti, s katerimi lahko javno izrazijo nestrinjanje.
Grims uspel na sodišču
Razsodišče je omenjeno razsodbo zamrznilo do končanja postopkov, ki so v tem primeru tekli na rednem sodišču. Zdaj jo je lahko objavilo, ker je sodišče izreklo pravnomočno sodbo. Poslanec Grims in njegova žena sta namreč zaradi objave fotografije njune družine poleg družine nacističnega ministra za propagando Goebbelsa tožila Mladino. Okrožno sodišče je Grimsovo tožbo zavrnilo, češ da se je namenoma izpostavil za samopromocijo, višje sodišče pa je to razsodbo razveljavilo in ugodilo tožniku. Tednik se je Grimsu skladno s sodbo višjega sodišča opravičil.
Kršitev pri Štajerskem tedniku
Razsodišče je ugotovilo kršitve novinarskega kodeksa še v dveh primerih. V primeru podjetij Saubermacher, Čisto mesto Ptuj in Javne službe Ptuj proti novinarki Štajerskega tednika Mojci Zemljarič je novinarka kršila člen, po katerem montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo popačiti vsebine, primerno pa mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.

Carlova proti Sponki TV
V primeru Eugenija Carl proti nekdanji novinarki in programski direktorici Sponke TV Nedi Gerželj pa je novinarka v prispevku iz leta 2013, ki obravnava sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču in soobtoženima, kršila 2., 17. in 20. člen kodeksa. Po 2. členu se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov, po 17. členu spoštuje pravico posameznika do zasebnosti, po 20. členu pa se mora izogibati denimo podrobnostim, povezanim z osebnimi okoliščinami posameznikov.

V primeru Andrej Okorn proti novinarju TV Slovenija Eriku Valenčiču in odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija Kseniji Horvat Petrovčič ter v primeru A. G. in Z. Š. proti fotografu Mateju Povšetu in odgovorni urednici Dnevnika Suzani Rankov pa kodeks ni bil kršen, ugotavlja razsodišče.