V času prve Janševe vlade med letoma 2004 in 2008 je delovalo 17 ministrstev, Pahorjeva vlada jih je ohranila, pa še dodala enega brez listnice, nato je 2012 druga Janševa vlada resorje združevala tako, da je ostalo le še 11 ministrstev.
To je storila v glavnem s tremi manevri: nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je razdvojila tako, da je okolje prešlo pod okrilje kmetijskega ministrstva, prostor pa pod infrastrukturo. Šolstvo, visoko šolstvo, kulturo, znanost in šport je spravila pod okrilje superministrstva, združila je še javno upravo in pravosodje.
Vlada Alenke Bratušek je delovala z 12 ministrstvi: kulturi je namreč vrnila resor, javno upravo pa preselila k notranjemu ministrstvu. Nobena vlada ni naročila študije finančnih in vsebinskih učinkov reorganizacije. Znano je, da je Janševa vlada prihranila vsaj pri plačah sedmih ministrov in šefov kabinetov, na leto torej pol milijona. Po drugi strani pa je bilo treba v prvi polovici 2012 13 ljudem, ki so delo izgubili, izplačati skupaj okrog 130.000 evrov odpravnin.
Nenehna premetavanja resorjev škodijo
Vir blizu vlade pravi, da združevanje ministrstev ni prineslo prihranka v materialnem smislu, v vsebinskem pa še manj, saj ni bilo dovolj prevetritve v notranji organizaciji vlade. Število zaposlenih v civilnem delu državne uprave se sicer zmanjšuje po enaki stopnji kot delovno aktivno prebivalstvo, v desetih letih za 15 odstotkov, a večinoma z nenadomeščanjem upokojenih, ne pa zaradi manjšega števila resorjev.
Načrte z resorji ima gotovo tudi Miro Cerar. Nakazal je, da bi bilo treba okolje in prostor znova združiti. Nekatere nevladne organizacije mu prikimavajo, češ da je okolje, zdaj v paketu z ministrstvom za kmetijstvo, preveč zapostavljeno. Kmetijstvo onesnažuje in tepta okolje, pravijo. Sicer pa okolje vedno potegne kratko, tudi v spregi s prostorskim resorjem se mu lahko slabo piše, pravijo drugi.
Vsi pa se strinjajo: nove reorganizacije bodo spet povzročile večmesečne selitve, te pa bodo javnim uslužbencem jemale čas, ki bi ga lahko porabili za vsebino. Enako kot okolje, podobno kot energetika, se je v teh letih z vladne službe na gospodarsko ministrstvo in nazaj selilo tudi področje črpanja evropskih sredstev. Zanj je bilo odgovornih že 11 ljudi. Več je odgovornih, manj je odgovornosti. Slovenija še vedno čaka na vzpostavitev kontinuitete dela državnega aparata, ki je zdaj v dobršni meri talec politike.