Ustavno presojo lahko sicer vloži najmanj tretjina poslancev, ki jih Pozitivna Slovenija, ki je takoj po sprejetju novele zakona napovedala ustavno presojo, nima. V Pozitivni Sloveniji so kritični zlasti do prenosa tožilstva in združevanja kulturnega resorja.

V SD-ju sicer pričakujejo odgovorno ravnanje koalicije glede novele zakona o vladi, ki se v javnosti problematizira zaradi treh organizacijskih sprememb, in sicer prenosa tožilstva z ministrstva za pravosodje na ministrstvo za notranje zadeve, ločevanja ministrstva za okolje in prostor ter zaradi združevanja ministrstva za kulturo z resorjem znanosti in izobraževanja.

"Združevanje kmetijskega resorja z okoljskim ni napačno"
Veber je prepričan, da bi bila "škoda za Slovenijo z ustavno presojo bistveno večja, kot če bi pozneje naredili trezen premislek o tem, ali sta takšna organizacija in nadzor nad tožilstvom v Sloveniji res smiselna".

V SD-ju upajo, da bo koalicija o tem vendarle premislila in sama razrešila zaplet tako, da se ne bomo pogovarjali o političnih vprašanjih, temveč vsebinskih in gospodarskih. To bi bilo racionalno delovanje, meni Veber.

SD opozarja predvsem na pomen samostojnosti kulturnega resorja, združevanje kmetijskega resorja z okoljskim pa se jim ne zdi napačno oz. je tudi po njihovem mnenju organizacijsko dobra rešitev. Veber na tem mestu poudarja zlasti postopke umeščanja v prostor in številne investicije, ki jih moramo v Sloveniji izvajati.

Pozitivna Slovenija ima premalo glasov
Veber je še pojasnil, da Pozitivna Slovenija ustavne presoje zakona o vladi sama ne more vložiti, saj ima za to dva poslanska glasova premalo. Ustavno presojo zakona lahko namreč po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Erika Kerševana s podpisi vloži najmanj tretjina poslancev, ki zakona niso podprli.

V sredo bo o vetu na novelo zakona, ki bo začela veljati v soboto, odločal državni svet.