Janša pravi, da mora biti cilj azilne politike zagotovitev varnosti, ne pa integracija Foto: BoBo
Janša pravi, da mora biti cilj azilne politike zagotovitev varnosti, ne pa integracija Foto: BoBo
false
Burka je muslimansko žensko oblačilo, ki pokriva telo od glave do tal. Odprtina v predelu oči omogoča ženski, da gleda, vendar hkrati njenega obraza ni mogoče prepoznati. Pri burki odprtino dodatno prekriva mreža, pri nikabu pa ne. Foto: Reuters
Mešani odziv na predlog prepovedi burk

Poslanska skupina SDS-a predlaga spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerimi bi prepovedali nošenje burke in nikaba na javnih mestih. Varnostni razlog tega predloga je po Janševem mnenju sam po sebi razumljiv. "Kulturni razlog pa je v želji, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija ter da se ne spreminjajo," je pojasnil.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je ob tem spomnil, da je Francija nošenje burk v javnosti prepovedala že pred šestimi leti, evropsko sodišče za človekove pravice pa je presodilo, da nošenje burk ni človekova pravica. Takšno prepoved imata tudi Belgija in del Španije.

SDS za kršenje zakona oz. nošenje burke v javnosti predvideva 100 evrov kazni. "Ko smo mi na njihovem območju, se moramo prilagajati in nobenega razloga ni, da ne bi enakega ravnanja zahtevali od njih, ko so v našem kulturnem okolju," je poudaril Gorenak.

Janša si ne želi integracije
Spremembe azilnega zakona pa po Janševih besedah spreminjajo trenutno precej "širokogrudno politiko" azila v Sloveniji. Njen cilj po njegovih besedah ne sme biti integracija, pač pa zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času, dokler traja nevarnost v domovini prosilca za azil. V stranki prav tako želijo dosledno preverjanje prosilcev, tudi varnostno.

Njihov zakonski predlog sicer vsebuje več sprememb. Letno kvoto oseb, ki bi jim podelili azil, bi tako določil DZ na predlog vlade. Tujec, ki bi želel vstopiti v Slovenijo, pa bi moral takoj podati namero in v treh dneh predložiti dokazila za priznanje azila, o čemer bi pristojni organ moral odločiti najpozneje v 30 dneh.

Tudi prepoved financiranja iz tujine
Ukinile bi se tudi vse denarne pomoči, vključno z žepnino, ki pa jih nadomestijo pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta. Prosilcem ob tem želijo omogočiti vključevanje na trg dela. Status mednarodne zaščite bi se po dobi enega leta lahko s prošnjo podaljšal za naslednje leto, dokler so izpolnjeni pogoji za mednarodno zaščito, je predlog pojasnila poslanka SDS-a Anja Bah Žibert.

Če po petih letih pogoji za priznanje mednarodne zaščite še vedno obstajajo, se omogoči združitev družine, a mora prosilec predložiti dokaze, da imajo zagotovljeno prebivališče in vir preživljanja. Predlog zakona tudi podrobneje opredeljuje sankcije in odvzem statusa mednarodne zaščite.

"V prihodnosti bomo po zgledu evropskih držav vložili tudi zakon o prepovedi financiranja radikalnega islamizma," je še povedal Janša. Gre za rešitve, ki onemogočajo financiranje iz tujine, predvidevajo pa še nekatere druge ukrepe.

Islamska skupnost ne komentira, Paroh je za in proti
Tajnik Slovenske muslimanske skupnosti Edin Kumalić je za Televizijo Slovenija napovedal ustavni spor, če bo zakon sprejet. "Ta predlog zakona bi kršil osnovne človekove pravice in drastično posega v svobodo verskega izražanja," je dejal Kumalić.

Paroh Srbske pravoslavne cerkve Dejan Mandić pa predlog SDS-a, kot je dejal, podpira in ne podpira. "Če se verska obeležja, kot je oblačilo, razume na pravi način, potem nimam nič proti, če jih nekdo nosi, če pa se jih nosi samo zato, da se nekdo razlikuje od drugih, potem se s takšnim nošenjem ne strinjam," je dejal. Strinja se tudi, da je nošenje tovrstnih oblačil v nekaterih primerih lahko varnostna težava.

SD: Ogniti se moramo politiki izključevanja in strahu
"Prepoved in omejevanje sta orodji za tiste, ki svojo priljubljenost radi krepijo na politiki strahu in izključevanj. Socialni demokrati menimo, da se moramo temu prav v teh časih izogniti ter graditi na politiki sodelovanja in vključevanja, namesto tega da z restriktivnimi zakoni etiketiramo vse, ki so drugačni, ter zavračamo tiste, ki potrebujejo našo pomoč,"
pa so se na kratko odzvali v SD-ju.

NSi: Ostrejša azilna zakonodaja in da prepovedi
V NSi-ju so v povezavi z SDS-ovim predlogom poudarili, da so že opozorili, da mora država nemudoma spremeniti azilno zakonodajo v smeri zaostritve pogojev za pridobitev statusa begunca, redefiniranja pravic, do katerih so upravičeni prosilci za azil, in pospešitve samih postopkov mednarodne zaščite. "Hkrati mora uvesti tudi ustrezne varovalke za onemogočanje prebežniške zlorabe instituta mednarodne zaščite," so zapisali.

Opozorili so tudi na dosledno izvajanje ustrezne integracijske politike za osebe z azilom, pri čemer pričakujejo, da bo tem osebam država pri vklapljanju v družbo pomagala. "Predlog o prepovedi nošenja burke oz. nikaba na javnem mestu se nam v tem kontekstu zdi primeren. Enako velja za zaostritev slovenske azilne politike," so sklenili.

Dobovšek bi razmislil o spremembi azilne zakonodaje
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa je dejal, da je treba v teh razmerah, "hibridnih grožnjah terorizma", odgovore iskati na varnostnem, gospodarskem, kulturnem in ekološkem področju. Predlog SDS-a pa po njegovem mnenju ne pripomore k reševanju kulturne težave.

Vendar se Dobovšek strinja, da bi bilo treba razmisliti o spremembi azilne zakonodaje, ki je bila po njegovih besedah prirejena za prejšnje varnostne razmere.

Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer pa je opozoril, da se je SDS, čeprav prepoved nošenja burke in nikaba v nekaterih državah članicah velja že pet let, odločil za to prav zdaj, kar je ocenil kot politično oportuno in populistično.

Kot je navedel, sam ne nasprotuje možnosti nekaterih omejitev za nošenje obleke, ki pokriva ves obraz, a ne iz varnostnih razlogov. "Vendar to niso materije zakona, ki varuje javni red in mir," je dejal Möderndorfer.

DeSUS bi predlog verjetno podprl
V DeSUS-u pa so ponovili stališče, da so po ustavi vse religije enakopravne, zato se jim zakoni, ki bi finančno izključevali ali privilegirali določeno versko skupnost, ne zdijo prava rešitev. Nošenje vseh vrst obraznih pokrival, ne zgolj na verski osnovi, pa po njihovem mnenju ni vprašanje, ki bi bilo v Sloveniji težava.

Se pa ob tem po njihovem mnenju postavljajo določena vprašanja glede identifikacije oseb, zagotavljanja enakosti spolov in spoštovanja minimalnih zahtev za življenje v skupnosti, zato bi tovrstno zakonodajo verjetno podprli, so še pojasnili.

V ZL-ju se bodo odzvali v torek, so napovedali.

Mešani odziv na predlog prepovedi burk