Preiskavo je preiskovalna sodnica zavrnila, zato je o njej odločal tričlanski sodniški senat. Ta si je sicer za odločitev, ki naj bi jo sprejel v 48 urah, vzel mesec dni časa. Tožilstvo ima še možnost pritožbe na senat višjega sodišča, njegova odločitev pa je dokončna.

Tožilstvo je zahtevalo, naj sodišče proti nekdanjemu oficirju Ozne Mitji Ribičiču v zvezi s pobojem 217 ljudi leta 1945, za katere naj bi bil Ribičič poveljniško odgovoren, uvede preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.

Vrhovni državni tožilec Andrej Polak odločitve senata ne komentira, saj, kot pravi, mora najprej proučiti obrazložitev sodišča, dolgo več kot 30 strani. Odločitve senata ne komentira niti Ribičičev zagovornik Peter Čeferin, saj je še ni prejel, je še poročal Radio Slovenija.

Ozadje preiskave
Kriminalisti so maja leta 2005 ovadili Ribičiča zaradi suma kaznivega dejanja genocida, 21. aprila letos pa je vrhovno državno tožilstvo na okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Obtožni akt naj bi vseboval imena in priimke več kot 200 ljudi, Ribičiča pa tožilstvo sumi, da naj bi bil za te povojne poboje sokriv.