Godnič za svoje besede ne bo kazensko odgovarjal. Foto: MMC RTV SLO
Godnič za svoje besede ne bo kazensko odgovarjal. Foto: MMC RTV SLO
Jernej Vrtovec
Podmladek Nove Slovenije meni, da gre pri dojemanju sovražnega govora za dvojna merila. Foto: MMC RTV SLO
Kje so meje svobode govora?
Godničeva izjava – satira ali žalitev?

Okrožna državna tožilka Mateja Jadrič Zajec je zavrnila kazensko ovadbo, ki jo je zoper igralca Iva Godniča zaradi sovražnega govora vložila Mlada Slovenija, podmladek NSi-ja.

Sklep tožilke lahko v celoti preberete tukaj.

Godnič tako ne bo kazensko odgovarjal zaradi besed, ki jih je na jutranji oddaji na TV Slovenija izrekel v razpravi o preimenovanju Titove ceste. Igralec, znan po imitiranju Tita, je konec maja izjavil: "Tako da, jaz imam 90, 92 % prijateljev, kar se Tita tiče. In zaveznikov. Teh osem bomo pa ... Saj so sveto Barbaro izpraznili, ne, je spet prostor ..."

Ta izjava po mnenju okrožne državne tožilke Mateje Jadrič Zajec namreč nima elementov kaznivega dejanja. "Čeprav je bil navedeni komentar Iva Godniča neprimeren, pa menim, da ni moč trditi, da je imel osumljeni z izražanjem svojega osebnega mnenja namen javno spodbujati in razpihovati sovraštvo in nestrpnost do drugačno mislečih ljudi," je v obrazložitvi zapisala tožilka.

Mlada Slovenija: Sramoten in neokusen sklep tožilke
"Sramoten in neokusen sklep tožilke," so v odzivu na sklep zapisali na Twitterju v MSi-ju, kjer so Godniču v tožbi očitali širjenje nestrpnosti do drugače mislečih, pozivanje k nasilju in omalovaževanje zločinov zoper človečnost, pri tem pa so se sklicevali na 63. člen ustave in na 297. člen kazenskega zakonika.

Po mnenju MSi-ja, ki je odločbo dobila septembra, zaradi volitev pa je ni želela javno objaviti, je "sramotno", da tožilstvo v Godničevih besedah, "ki je pozival k nasilju nad drugače mislečimi, ni zaznalo elementov sovražnega govora". Po njihovem gre za dvojna merila. "Če Godničeva izjava ni sovražni govor, potem sovražni govor v Sloveniji dejansko ne obstaja," so še po poročanju STA-ja zapisali v odzivu na odločitev tožilke in za četrtek napovedali tudi novinarsko konferenco.

"Godnič je dejansko na nacionalni televiziji pozval k uboju drugače mislečih. Poslal je drugače misleče v Hudo jamo. V primeru Godniča je vrsta institucij, ki so se oglasile sedaj, ob zapisu na strani SDS-a, povsem tiho. Niso se oglasile informacijska pooblaščenka, niti predsednik republike Danilo Türk, kljub temu, da ga je MSi pozvala, da se opredeli do teh besed, je molčal. Mirovni institut je bil prav tako tiho. In sprašujemo se, ali gre pri dojemanju sovražnega govora za dvojna merila, ki jih uporabljajo te institucije," meni Jernej Vrtovec iz MSi-ja.

Ustava, 63. člen:

Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.


Kazenski zakonik, 297. člen:

Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost ali spodbuja k drugi neenakopravnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.

Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršno koli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.

"Nekatere stvari so lahko tudi prekršek, imajo manj ostre posledice, še vedno pa imamo tukaj ustavo, ki na splošno prepoveduje širjenje in spodbujanje nestrpnosti, širjenje sovraštva in konec koncev spodbujanje k diskriminaciji," je za Odmeve povedal Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti. Zagovornik načela enakosti opozarja, da vsak govor res ni sovražni govor in se zato ne more obravnavati kot kaznivo dejanje, a mora biti javnost vseeno pozorna na vsakršno vsebino, ki bi bila do nekoga lahko žaljiva, je v Odmevih poročal Gregor Drnovšek.

Godnič je na burne odzive in kritike njegove izjave takrat dejal, da se za svojo politično satiro, ki jo izvaja že 20 let, ne namerava opravičiti, kritike pa je označil kot napad na svobodo govora in na politično satiro v demokratični Sloveniji. V MSi-ju so dejali, da Godničeve izjave "ni mogoče opravičevati v smislu, da gre za sarkazem ali ironijo".

Pirc Musarjeva: Godnič je šel prek mej dobrega okusa
Ker je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na tožilstvo zaradi suma sovražnega govora pred dnevi poslala kazensko ovadbo zoper Tomaža Majerja in upravljavca SDS-ove spletne strani, smo jo povprašali, ali je tudi v primeru Iva Godniča ravnala enako.

"Kadar državni funkcionar ali državni organ v okviru opravljanja svojih dejavnosti zazna sum storitve katerega koli kaznivega dejanja, je po zakonu o kazenskem postopku dolžan takšno kaznivo dejanje pristojnim naznaniti. Zadnjič, ko sem podala kazensko ovadbo za sovražni govor, sem dobila prijavo zaradi suma zlorabe volilnih imenikov," nam je pojasnila.

"Ovadbo sem vložila zaradi sovražnega govora, zaradi volilnih imenikov pa sama vodim preiskavo. V tistem delu, ko sama preiskave ne morem voditi, in če zaznam sum kaznivega dejanja, moram pa podati ovadbo pristojnim, in to je v tem primeru tožilstvo," je dodala. Poudarila je, da je šel Godnič v svoji izjavi sicer prek mej dobrega okusa, ampak ker v tem primeru ni prisotnega nič, kar bi bilo v zvezi z opravljanjem njene funkcije, saj, kot pravi sama, ta primer nima nobene zveze z obdelavo osebnih podatkov, ovadbe ni podala.

Tožilstvo v Godničevem primeru od policije ni zahtevalo ukrepov
Ker so kriminalisti že kmalu po vložitvi kazenske ovadbe zoper Majerja in upravljavca SDS-ove spletne strani obiskali sedež stranke SDS, nas je zanimalo, ali so kriminalisti tudi v primeru Godniča kakor koli ukrepali. S tem vprašanjem smo se obrnili na predstavnika za stike z javnostmi na PU Ljubljana Vinka Stojnška.

Po elektronski pošti nam je pojasnil, da policijska uprava Ljubljana v Godničevem primeru ni prejela kazenske ovadbe. "Po informacijah, s katerimi je razpolagala policija, je kazensko ovadbo prejelo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki pa od policije ni zahtevalo dodatnih ukrepov v skladu z Zakonom o kazenskem postopku," je zatrdil.

Dodal je še: "Ponovno poudarjamo, da je policija dolžna preveriti informacije, ovadbe, prijave (kot. npr. v zadnjem primeru, ko je bila policija obveščena preko spletne točke Spletno oko...) naznanila, anonimke...., ki se nanašajo na sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. V skladu z danimi pooblastili ter na podlagi Zakona o kazenskem postopku zbere vsa obvestila o dogodku. O vseh ugotovitvah pa obvesti pristojno tožilstvi, ki je edino pristojno za odločanje o dokazih".

Kje so meje svobode govora?
Godničeva izjava – satira ali žalitev?