V Sloveniji se te dni širši javnosti predstavljajo izbrani projekti, sofinancirani z evropskimi sredstvi. Predstavitve so naletele na velik odziv, zato gre podobne dogodke pričakovati tudi v prihodnje.

Dnevi odprtih vrat so prvi tak dogodek, ki so se ga lotili na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK). "Glede na izkazano zanimanje za obiske projektov verjamem, da bomo take aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnosti," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor urada za kohezijsko politiko Bojan Suvorov.

Vsi dogodki so brezplačni, za določene pa se je bilo treba vnaprej prijaviti in pri teh so vsa razpoložljiva mesta že nekaj časa zasedena, so pojasnili v SVRK-ju. Kako pogosto bi v prihodnje lahko potekale podobne predstavitve, sicer v službi še razmišljajo.

Za predstavitev tokrat in v soboto so na SVRK-ju izbrali le projekte, sofinancirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (dejavna sta še Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad). Gre za javnosti zanimivejše projekte, veliko jih je turističnih. Projekti so razporejeni po vsej Sloveniji, v vsaki od 12 razvojnih regij vsaj eden, največ pa jih je na Gorenjskem.

Do 2013 sofinanciranih 5000 projektov
Sicer smo v Sloveniji z evropskimi sredstvi iz finančne perspektive 2007-2013 sofinancirali več kot 5000 projektov. Večina jih je že končana, nekateri pa se zaključujejo zdaj; evropska sredstva morajo biti izplačana do konca letošnjega leta.

Slovenija je dolgo veljala za državo, ki zaostaja s črpanjem sredstev, vendar se je to - po besedah Suvorova tudi zahvaljujoč novi evropski komisarki Corini Cretu in ministrici Alenki Smerkolj - obrnilo.

"Rezultati kažejo, da smo na dobri poti, da bomo na koncu leta dosegli 100-odstotno izkoriščenost po vseh treh operativnih programih," je povedal Suvorov. Konec avgusta smo bili skoraj pri 95-odstotnem črpanju.

Največ izzivov ostaja pri programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture, pri katerem pa trenutno teče še več kot 50 projektov. "Tudi glede na trende iz preteklih let lahko rečemo, da bo konec leta uspešen," je dejal Suvorov.

Da bo Slovenija iztekajočo se finančno perspektivo končala uspešno, meni tudi vodja enote na generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno politiko, pristojen za Slovenijo, Raphael Goulet. "Milijoni so še na voljo, a projekti kažejo, da bo poraba dobra," je dejal.

Strategija pametne specializacije
Za prihodnje obdobje je Goulet kot ključno izpostavil strategijo pametne specializacije, ki je več kot le birokratska zahteva, saj bo omogočila pametno porabo denarja. "Imate odlično strategijo, ki ljudi lahko združi," je poudaril in dodal, da lahko izvedba strategije "spremeni igro" v prihodnjih letih.

Evropska komisija je slovenski strategiji pametne specializacije že prikimala, vlada pa bi jo lahko dokončno potrdila že v nedeljo. Vendar pa je Suvorov spomnil, da bo vlada najprej odločala o proračunu, kar bo prvi izziv strategije.

Nova finančna perspektiva na obzorju
Slovenija še ni začela črpati iz nove finančne perspektive - prvi razpisi (razen tistih, ki so vezani na nekaj vnaprej izbranih okoljskih projektov) bodo predvidoma objavljeni šele konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta, začetek izvajanja projektov pa gre pričakovati bolj sredi prihodnjega leta. Med prvimi razpisi bo verjetno razpis za Prvi izziv, ki ga je ministrstvo za delo že posredovalo v odobritev SVRK-ja, je povedal Suvorov.

Goulet je ocenil, da Evropa pri novi finančni perspektivi "kolektivno zamuja" in da Slovenija v negativnem smislu pri tem nikakor ne izstopa. Suvorov si sicer predvsem želi, da bi v prihodnji finančni perspektivi sredstva črpali enakomerneje, med 400 in 500 milijonov evrov letno. Perspektivo bi s tem končali do leta 2021 ali 2022.

Veliko meroslovnih projektov
Na novinarski konferenci so sicer pri predstavitvi projektov še posebej izpostavili državni urad za meroslovje, ki je v pretekli finančni perspektivi izvedel 13 projektov za posodobitev infrastrukture meroslovnega sistema. Od skupne vrednosti treh milijonov evrov so uspešno počrpali okoli 98,92 odstotka vseh sredstev. Evropska unija jih je prispevala okoli 2,52 milijona evrov, je pojasnil direktor urada Samo Kopač.

Direktorica urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme pri SVRK-ju Nina Seljak pa je povedala, da je Slovenija v pretekli finančni perspektivi upravljala tri programe čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami - z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Na vseh programih je pričakovana 93-95-odstotna realizacija, do 100-odstotne pa bo zmanjkalo predvsem, ker države na teh projektih ne dodeljujejo sredstev vnaprej, je pojasnila.

V okviru čezmejnih programov je bilo sicer izvedenih 45 projektov s področja dviga konkurenčnosti in internacionalizacije, 84 je bilo vezanih na turistični sektor, 25 projektov je bilo s področja raziskav in razvoja, 43 s področja kulturnega sodelovanja, 34 projektov se jih je nanašalo na področje zdravja, 67 je bilo okoljskih projektov, 52 se jih je nanašalo na področje upravljanja naravnih virov, 17 pa jih je bilo s področja regionalnega razvoja.