MZZ je Hrvaški posredovalo prošnjo ministrstva za okolje in prostor po vključitvi v postopek presoje čezmejnega vpliva hrvaških raziskav in izkoriščanja nafte in plinov na Jadranu. Foto: BoBo
MZZ je Hrvaški posredovalo prošnjo ministrstva za okolje in prostor po vključitvi v postopek presoje čezmejnega vpliva hrvaških raziskav in izkoriščanja nafte in plinov na Jadranu. Foto: BoBo
Protest
ZL je novembra lani predlagal, naj Slovenija prizna neodvisno Palestino, vlada pa bo to vprašanje obravnavala marca. Foto: MMC RTV SLO

Tako je državni sekretar na MZZ-ju Bogdan Benko na seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko odgovoril na vprašanje, kaj bo storila Slovenija v zvezi z raziskavami in izkoriščanjem nafte v Jadranskem morju. Vprašanje je postavila poslanka Mirjam Bon Klajnšček iz ZaAB-ja, ki je opozorila tudi na hrvaško prejudiciranje meje na morju v zvezi s tem.

Kot je pojasnil Benko, MZZ zadevo spremlja od objave hrvaškega razpisa aprila lani, ko je ministrstvo predalo protestno noto hrvaškemu veleposlaništvu in zunanjemu ministrstvu. Novembra lani pa so opozorili, da je predmet hrvaškega razpisa tudi območje, ki je predmet odločanja arbitražnega sodišča. Na MZZ-ju so zahtevali umik spornega polja SJ-01 do odločitve arbitražnega sodišča, je pojasnil Benko.

Hrvaška se strinja
Hrvaška bo odgovorila na prošnjo Slovenije za sodelovanje pri raziskavah nahajališč plina in nafte v Jadranu, je nato danes v Zagrebu povedal hrvaški minister za varstvo okolja in narave Mihael Zmajlović. Kot je pojasnil, gre za redni postopek, ki ga določa konvencija o presoji čezmejnega vpliva na okolje.

Zmajlović je dejal, da bo Hrvaška v postopek vključila vse zainteresirane sosedne države. "Sosedi imajo pravico podati pripombe na sam postopek. S takšnimi postopki se srečujemo, kadarkoli gre za nek poseg, ki ima lahko čezmejne posledice," je povedal hrvaški minister.

Z gospodarsko diplomacijo tudi do drugega tira
Na seji odbora DZ-ja so bila državnemu sekretarju Benku in ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču postavljena tudi druga vprašanja. Poslanec Matej Tašnar Vatovec iz ZL-ja je tako vprašal, ali je MZZ glede gospodarske diplomacije kadar koli iskal partnerja za gradnjo drugega tira proge Koper-Divača.

Kot je pojasnil minister Gašperšič, bodo tudi v sodelovanju z MZZ-jem in diplomatsko mrežo preverili interes za možne oblike javno-zasebnih partnerstev, na podlagi tega interesa pa bodo presodili, za kateri model se bo naredil razpis. Minister je sicer poudaril, da cilj ni dobiti partnerja, ki bi pokril celotno naložbo, temveč partnerja, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj Luke Koper.

Vlada o priznanju Palestine marca
Kako daleč je postopek slovenskega priznanja Palestine, je še vprašal poslanec Tašnar Vatovec. Benko je pojasnil, da je zunanje ministrstvo že pripravilo ustrezno gradivo, vlada pa bo o priznanju Palestine razpravljala marca. "Menimo, da bi bilo dobro, da bi bila Slovenija v naslednji skupini držav, ki bodo priznale Palestino," je dejal Benko in dodal, da se predstavniki MZZ-ja glede tega pogovarjajo "z nam primerljivimi državami".

Horvata zanima skupna seja s srbsko vlado
Predsednik odbora Jožef Horvat iz NSi-ja je želel več informacij glede skupne seje slovenske in srbske vlade prejšnji teden. Opozoril je tudi na nerešeno vprašanje lastništva poslovnih prostorov slovenskih podjetij v Srbiji, Benko pa je dejal, da se na MZZ-ju tega problema zavedajo, nanj opozarjajo in ga tudi rešujejo.

Branislava Rajića (SMC) je zanimalo, kakšno vlogo ima lahko v kontekstu Evro-sredozemske univerze (Emuni) znanstvena diplomacija. Benko je dogovoril, da prostor znanstvene diplomacije vidi v okviru projekta Horizon 2020, poudarek pa naj bi bil na izmenjavi znanstvenikov.

"Slovenija naj povezuje krščansko in muslimansko kulturo"
Matjaž Nemec, poslanec SD-ja, pa je dal pobudo, da bi Slovenija tudi prek Emunija igrala vlogo povezovalke krščanske in muslimanske kulture.