"Smo srečna generacija, ki je doživela razdeljeno Evropo in tudi združeno Evropo," je ob začetku predsedniškega panela na konferenci Slovenija in Srednja Evropa 25 let kasneje poudaril Alojz Peterle. "Vesel sem, da nam je uspelo nemogoče," je dejal.

"Šlo je za evropsko zgodbo o uspehu," se je strinjal Wolfgang Schüssel, a ob tem spomnil, da ni šlo brez težav. Mesić je ob tem povedal, da je tedanjemu nemškemu zunanjemu ministru Hans-Dietrichu Genscherju v pogovoru o posledicah osamosvojitve Slovenije in Hrvaške dejal, da bo "vojna v Sloveniji kratka, na Hrvaškem krvava, v BiH-u okrutna, na koncu pa se bo Srbija kopala v krvi".

"Pred vojno smo se počutili same, a nato je svet stopil na našo stran," je še dejal Peterle.

Priznavanje Slovenije in Hrvaške
Sogovorniki na predsedniškem panelu so se dotaknili tudi procesa priznavanja Slovenije in Hrvaške. Mesić je povedal, da mu je Genscher svetoval, naj državi najprej prizna nevtralna Islandija, nato Vatikan in zatem druge države. Peterle je dejal, da je Nemčija Slovenijo priznala ob pogoju, da bo priznanje formalno veljalo, ko jo bo priznala celotna Evropska skupnost. Povedal je še, da je tedanji papež Janez Pavel II. dobro razumel slovenske razloge za osamosvojitev.

Schüssel pa je ocenil, da je bilo na začetku najnujneje pridobiti na svojo stran EU.

Po besedah Peterleta je Sloveniji in Hrvaški skupno, da so ljudje pred četrt stoletja stopili skupaj in podprli osamosvojitev. Oba z Mesićem sta bila kritična, ker se tako v Sloveniji kot na Hrvaškem danes preveč ukvarjajo z dogodki iz druge svetovne vojne, namesto da bi se ukvarjali z zdajšnjostjo. Schüssel se je strinjal z Mesićem, da je treba poznati preteklost, a je treba reševati sedanje težave.

Pahor: S širšo domovino je nekaj narobe
Zdajšnjosti, še bolj pa prihodnosti, se je v svojem nagovoru po predsedniškem panelu posvetil predsednik države Borut Pahor. Po njegovem mnenju je dejstvo, da bo v četrtek referendum o izstopu članice iz EU-ja, "zgodovinski znak, da je z našo širšo domovino nekaj narobe". Če se bodo Britanci odločili zapustiti Unijo, bomo po Pahorjevem mnenju v prihodnjih mesecih in letih priča razvrščanju držav, ki bodo ostale v povezavi.

Predsednik je ob tem ocenil, da smo v Sloveniji na ta proces preslabo pripravljeni, še posebej politiki se s tem premalo ukvarjajo. Po njegovem mnenju Slovenija pri tem ne sme biti pasivna in se mora v proces vključiti takoj, da bo ostala v najbolj povezanem delu EU-ja, vsak drug scenarij pa bi bil za Slovenijo "zdrs nazaj".

Dejstvo, da je članica schengenskega območja in evroskupine, Sloveniji po mnenju Pahorja lahko pomaha pri razvrščanju, ni pa samoumevno, da bo v najmočnejši skupini, v kateri bosta predvidoma Nemčija in Francija. "Če se ne bomo podvizali, bomo naredili faux pas in zamudili vlak," je opozoril. Ob zaključku nagovora pa je sklenil, da nas čaka težek čas, a se velja potruditi in se je vredno potruditi.

Konferenca se nadaljuje s panelom o političnem razvoju v Srednji Evropi v zadnjih 25 letih, zadnji panel pa bo posvečen prihodnosti Evrope s srednjeevropske perspektive.